Matja` Rustja

GOSPODARSKO DRU[TVO KONTOVEL

OD USTANOVITVE DO SREDINE 20. STOLETJA

“S Kontovelja nam pi{ejo: V nedeljo nam je bila ~ast, da smo imeli v svoji sredini na{ega velespo{tovanega gospoda ob~inskega svetovalca in poslanca dr.a Gust. Gregorina. Iz njegovih ust sli{ali smo lepih poukov in razmotrivanj v politi~nem in gospodarskem obziru. Posebno je nagla{al gospod poslanec pomen ravno kar tu osnovanega “Gospodarskega dru{tva”, uknji`ene zadruge z omejenim poro{tvom, ki takoj pri~ne svoje delovanje. G. dr. Gregorin je rekel naj se vsi ener`ijo in vstrajnostjo oprimejo tega dru{tva, ker sedaj se ne smemo ve~ le igrati in zabavati, ampak pri{li so ~asi, ko se treba razvijati tudi gospodarski. Dokler smo bili kakor narod {e otro~ji, je rekel g. poslanec, so nam zado{~ale igra~e, a zdaj postajamo polnoletni, sedaj stopamo v mo{ko dobo, moramo torej misliti - resno! (...) Po done{enem govoru in posvetovanju se je za~elo vpisovanje v novo dru{tvo; doslej jih je vpisanih blizu 50. Zadru`no kr~mo odpre dru{tvo najbr`e zadnjo nedeljo v oktobru (Edinost v petek 28. septembra 1900)”. Na Kontovelu je bilo v nedeljo, 23. septembra, tako sve~ano, da so v Edinosti objavili ~lanek, ki naj bi najprej spodbudil ~imve~ va{~anov k pristopu v novonastalo dru{tvo, potem pa {e osvestil okoli{ke vasi, da bi se dale~ naokrog raz{irila vest o koristnem ustanavljanju gospodarskih dru{tev.

Zadruga se je rojevala `e ob koncu leta 1899, najkasneje pa v za~etku leta 1900, saj so prvi ~lani podpisali pravila 10. januarja 1900. Gospodarsko dru{tvo Kontovel pa je bilo uradno priznano in zapisano v register zadrug 25. maja 1900. Gostilni{ki obrat je za~el delovati 28. oktobra 1900.

Podlaga na{emu sprehodu med kulturo in gospodarstvom na Kontovelu, od ustanovitve dru{tva do sredine dvajsetih let 20. stoletja, bo zapisnik sej odbora. Porumeneli papir pribli`no 150 strani nas `e ob prvem stiku spremlja dale~ nazaj, ko je bila lepa pisava vsakdan, ko so odbori skrbno bele`ili utrip dru{tva ter vasi in ko je kraljevala (vsaj v zapisih) izredno skrbna in bogata sloven{~ina, pa ~eprav odeta v prevleko starinskosti. Debeli zvezek trdih platnic kar `ari v podatkih, dogodkih, v smehu in joku odbora kontovelskega gospodarskega dru{tva, ki mu ni le do finan~nega uspeha gostilne Pri pilju, ampak mu je trdno pri srcu tudi vsestranska rast vasice ribi~ev in kmetovalcev, zbrane okrog starodavnega Grada.

Dogodiv{~ina neslutenih razse`nosti se za~enja v zapisniku s sejo, ki nosi datum 26. septembra 1900. Predsednik Jakob (Jaka) [toka, podpredsednik Anton [krk, blagajnik Josip Regent in odborniki Toma` Starc, Jakob Starc, Jakob Pertot so v treh to~kah postavili temelje Gospodarskemu dru{tvu: “I. Prostore za kr~mo vsprejelo je Dru{tvo vso hi{o predsednika Jakoba [toka {t. 151. Dru{tvo bo od{kodovalo lastnika hi{e s tem, da mu bo pla~evalo po pet Kron od vsacega hektolitra ali po pet stotink od vsacega litra vina, ki se ga bo sto~ilo v kr~mi. Dac in prispevni davek bo pla~evalo Dru{tvo samo. Vse popravljanje v hi{i in napravo novih vrat v spodnji sobi na cesto, gre na stro{ke lastnika hi{e. II.Vse pohi{tvo t.j. mize, stolice, klopi i.t.d. ter kozarce, steklenice, lu~i in sploh vse premakljivo blago, ki se sedaj nahaja v hi{i, razun kuhinjske posode, kupi dru{tvo od lastnika Jakoba [toka. III.Glede kr~marja se sklene, da se razpi{e slu`ba v Edinosti. Prijave z doti~nimi spri~evali oziroma priporo~ili se vsprejemajo do 10. oktobra t.l. Kr~mar, ki se ga sprejme, mora polo`iti 500 Kron ali v gotovini, ali v drugi vrednosti ali v jamstvu.”

Na drugi seji, 19. oktobra, je odbor v polno{tevilni navzo~nosti izvolil gostilni~arja: “Za kr~marja se je prijavil in priponudil nek Ku{trin sedaj v Trstu rojen iz Bilj pri Gorici obenem mizar. Andrej Danev iz Kontovelja sedanji kr~mar v kr~mi predsednika Jakoba [toka se ni prijavil direktno, zdelo se je pa vsem odbornikom, da bi rad vsprejel kr~marstvo pri “Gospodarskem dru{tvu” in z ozirom, da je bil dosedanji kr~mar v isti kr~mi in poznan ~lovek kakor doma~in, povabilo se ga je k seji ter se ga je pra{alo, bi-li on rad vsprejel kr~marstvo pri Dru{tvu na kar je privolil, na to se je pri~elo glasovanje za kr~marja, ki je tako-le izpadlo: (...) ker je torej dobil Danev Andrej dosedanji kr~mar v go. “Bobek” 4 glase in Ku{trin le 2 glasa je bil vsprejet dru{tvenim kr~marjem: Danev Andrej `iv. Simona p.d. “Bobek”. Prijava Ku{trinova se odbije.(...) In dalje: “Dru{tvena kr~ma se sklene odpreti, dne 28. oktobra 1900, kar se obenem naprosi pevsko dru{tvo Danica naj bi ob tej priliki priredilo ples v dru{tveni dvorani. Tabla nad vratmi kr~me: napravi se tabla z napisom Dru{tvena kr~ma. Pravila naj se dajo tiskat in obenem naro~i list “Edinost”. Politi~no dru{tvo Edinost je bilo eno izmed najmo~nej{ih kohezijskih elementov slovenstva in slovanstva na Primorskem vse do fa{i{ti~nega terorja. V drugem paragrafu pravil Edinosti so jasno izra`eni smotri dru{tva, ki je izdajalo istoimenski list (1876-1928). “Namen tega dru{tva je: da budi, vtrjuje in {iri narodno in gospodarsko zavest, da brani narodne in vse druge pravice ter da podpira in pospe{uje materijalno in du{evno korist okoli{kega in sploh slovenskega ljudstva v dr`avnih, ob~inskih, cerkvenih in gospodarskih zadevah, da {iri narodno omiko in duh razveseljuje.” Edinost je za~ela izhajati kot {tirinajstdnevnik, od druge polovice 1882 je izhajala dvakrat na teden, od leta 1894 pa trikrat v jutranji in ve~erni izdaji. Od aprila 1898 je izhajala dvakrat na dan, od 1900 pa enkrat. Leta 1900: “Edinost zhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zve~er. Naro~nina zna{a za celo leto 24 kron, pol leta 12, ~etrt leta 6 in en mesec 2 kroni.”

“Gospodarsko dru{tvo na Kontovelu odpre svojo kr~mo prih. nedeljo, 28. t.m. Otvoritev bo zdru`ena s plesom, ki ga priredi tamo{nje pevsko dru{tvo “Danica”. Nova kr~ma je preskrbljena z dobrim prosekarjem in pristnim ~rnim vinom. Tr`a~ani, ki se udele`e shoda pol. dru{tva “Edinosti” v Kri`u, se lahko o povratku okrep~ajo v novi dru{tveni kr~mi (Edinost v petek, 26. oktobra 1900).” O uspehu praznovanja ne vemo ni~esar, le vremenski vestnik v Edinosti, 29. oktobra, nas morda razveseljuje s skromno novico o vremenu: “Toplomer ob 7. uri zjutraj 14.8, ob 2. uri popoldne 20.0 C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.6.” Ob dnevu tedenskega po~itka je torej {e topli popoldan vabil na pija~o v dru{tveno gostilno.

Pribli`no dva tedna kasneje, 14. novembra, na tretji redni seji odbora, je v zapisniku zabele`ena prva pogodba Dru{tvene gostilne z najemnikom: (...) Andrej Danev vstane dru{tveni kr~mar do 28. oktobra 1901 t. je za leto dni ~asa; ako odpove ena ali druga stranka mora to naznaniti in odpovedati dva meseca poprej (...). Kr~mar dobi od vsacega litra vina ki ga izto~i in proda v Dru{tvenej kr~mi na ra~un Dru{tva in po osem stotink, ve~ dobi za zgubo pri vinu in vsu{enju po dva goldinarja ali {tiri krone za vsakih dvesto kron prodanega vina. Pivo kar ga bo prodal kr~mar gre na njegov lasten ra~un. Kr~mar mora priskrbovati lu~ po potrebi po vseh prostorih dru{tvene kr~me. Mora nadalje dr`ati vse v redu in sna`no in pometati vse prostore. ^e bi se vino razto~ilo v kleti po kr~marjevi krivdi mora sam za to odgovarjati in {kodo trpeti. ^e se vino samo ob sebi razto~i ali ~e po~i obro~ ali ~e spahne dno, tu ni odgovoren kr~mar. Vse vino, ki se bo nahajalo v kleti, ostane zape~ateno. Kr~mar pa ostane povsem odgovoren za oni sod vina za katerega se to~i in prodaja. Odpoved kr~marja mora biti naznanjena predsedniku, le ta skli~e v 8 dneh sejo in odpoved velja od seje naprej 2 meseca. Istotako velja glede odpovedi s strani dru{tva. Ra~uni mej Dru{tvom in kr~marjem glede prodanega vina se sklepajo najmanj vsak mesec.” Slednja to~ka pa ni prva na dnevnem redu, preka{a jo sklep o “upanju na zapitku v kr~mi: Sklene se in enoglasno odobri, da Dru{tvo ne privoli pod nikakim pogojem dati nobenemu udu na svojo odgovornost kaj na upanje t.j. da bi Dru{tvo vzelo nase dolge na zapitku od strani dru{tvenikov v kr~mi.” Ker se je dru{tvo rodilo iz vzgibov pomo~i kmetu in najrevnej{im slojem v vasi, so odborniki `e v prvem mesecu delovanja zajezili negativni pojav zaupni{tva. Nemalokrat so namre~ revnej{i v vasi tako izgubili premo`enje in {e poslab{ali svoj polo`aj, tudi Gospodarsko dru{tvo pa je konec koncev videlo v dolgovih nevarnost za blagajno. Odslej bo od gostilni~arja odvisno, ali bo klientom stregel na zaupanje, in kot bomo videli, bo to ustvarjalo odboru marsikatere preglavice.

Smernice pomo~i ~lanom in celotni va{ki skupnosti potrjuje tudi zapis govora predsednika Jake [toke na prvem rednem dru{tvenem ob~nem zboru, ki se je vr{il v nedeljo, 3. marca 1901: “Predsednik odpre zborovanje in kon{tatuje, da so se udele`ili zborovanja vsi udje. V svojem in tajnika imenu je ozna~il delovanje Dru{tva za ravno preteklo {tirimese~no dobo, priporo~al je Dru{tvo v gorkih besedah in je povedal pomen in va`nost Dru{tva nadalje je omenil: Glede na tako shuj{anje kmetskega stana, na{li so se ~lovekoljubi, ter za~eli premi{ljevati, kako bi, vsaj kolikor toliko pripomogli kmetu. Po nasvetu takih mo`, ustanovile so se Gospodarske zadruge in druga taka dru{tva. Po takem vzgledu, ustanovili smo tudi mi, lansko leto Gospodarsko dru{tvo o katerem se ~astim danes vam poro~ati o komaj pri~etem delovanju, na uspehu ki smo ga dosegli v tako kratki dobi, moramo biti vsi popolnoma zadovoljni, in ~e se bo razmerno to na{e Dru{tvo v prihodnje tako razvijalo, smemo gledati v prihodnjost z najve~jo radostjo.” Svoj govor je zaklju~il predsednik z besedami: “Zrno do zrna poga~a, kamen do kamna pala~a!” V imenu blagajnika je predsednik {e povedal, da “ je pristopilo za dobo od 28. oktobra 1900 do 28. februarja 1901, 45 zadru`nikov, da so se zna{ali dohodki 5577 K 66, izdatki 5326 K 19 ter da je bilo ~istega dobi~ka 480 K 57 stot.” Nakar “glede ~istega dobi~ka se je sklenilo, da se ne izpla~a nobenemu ni~ vse teko~e leto.”

zapisnik prvega rdnega občnega zbora, 3 marza 1901

Na podlagi sklepa c. kr. trgovinskega in pomorskega sodi{~a (22.3.1901) se je odbor sestal 21. aprila 1901 in sklenil ponoviti volilni del ob~nega zbora. Tako je predsednik [toka za~el zborovanje v nedeljo, 14. julija 1901: “Radi nekojih nedostavkov glede volitev na zadnjem ob~nem zboru, zavrnilo je slavno c. kr. trgovinsko in pomorsko sodi{~e izvolitev novega odbora in sicer iz razlogov, ker je manjkalo dokazilo, da je na~elni{tvo povabilo zadru`nike s pismenim naznanilom dnevnega reda osem dni pred ob~nim zborom (27. ~len pravil) in ker ni bilo mogo~e kon{tatirati, ~e je vr{ila volitev z glasilnimi listki (29. ~len pravil) in tudi ne, koliko je bilo {tevilo oddanih glasov. Vsled tega smo morali zopet sklicati volilni shod, ki se bo vr{il danes, na katerega ste bili vsi redno in pravilno povabljeni, to je, da ste bili povabljeni ve~ kot 8 dni poprej, da Vam je bilo vabilo vsem lastnoro~no dostavljeno, kar ste potrdili se svojimi podpisi, in da je bil ta volilni shod pravo~asno naznanjen v list Edinost. Z ozirom na vse to pre{li bomo takoj na volitve! Nato je bil oddan vsakemu navzo~emu glasilni listek, ma katerega je vsak zapisal po svojem mnenju imena odbornikov. Skrutinatorjem sta bila izvoljena Anton [krk in Matija [toka. Po kon~ani volitvi se je dognalo, da je bilo oddanih 42 volilnih listkov ter da je volilo 40 zadru`nikov, od teh je bilo vni~enih 5 listkov radi nerazumljive in ne~itljive pisave. V na~elni{tvo so bili izvoljeni: [toka Jakob pok. Antona {t. 152 s 33 glasovi, [toka Matija pok. Antona {t. 110 s 30 g., [krk Anton pok. Martina {t. 141 s 29 g., Starc Toma` pok. Martina {t. 55 s 26 g., Starc Anton pok. Mihe {t. 76 s 25 g. Namestnikom na~elni{tva so bili izvoljeni: Starc Jakob Janezov h{t. 35 se 17 glasovi, Regent Jo`e pok. [tefana h{t. 18 se 16 g., Starc Anton Bo{tjanov h{t. 167 se 15 g. V Nadzorni{tvo so bili izvoljeni: [toka Simon pok. Simona h{t. 119 s 19 glasovi, Starc Bo{tjan pok. Mihe h{t. 160 s 16, g. Starc Jo`e pok. Martina h{t. 17 s 14 g. Namestnikom nadzorni{tva so bili izvoljeni: [toka Ivan pok. Jo`efa h{t. 15 s 17 glasovi, Danev Kristjan pok. Bla`a h{t. 128 s 15 g.” [e istega dne pa si je na~elni{tvo razdelilo mesta v odboru in izbralo Jako [toko za predsednika, Antona [krka za podpredsednika, tajnik je postal Anton Starc, blagajnik Matija [toka in odbornik Toma` Starc. Edinost (9. marca 1901) je v poro~ilu o prvem ob~nem zboru kontovelskega dru{tva ~estitala odbornikom in dodala, “da bolj{ega uspeha menda ni bilo pri~akovati v tako kratki dobi.”

O kulturnem in socialnem vrenju na{ih ljudi v za~etku stoletja in o hrepenenju po pravi~nej{i prisotnosti slovenskega `ivlja na Tr`a{kem pri~a tudi seja odbora, 27.junija1901:“Na predlog na~elnika Jakoba [toke, se je sprejelo enoglasno, da pristopi na{e Dru{tvo z enim dele`em po 200 Kr. k Dru{tvu “Narodni dom” v Trstu kateri dele` se izpla~a v {tirih obrokih kakor dolo~enih po pravilih Dru{tva “Narodni dom.” Edinost, 28. junija 1901: “Danes je pristopilo najmlaj{e dru{tvo v okolici kakor dele`nik “Narodnemu domu” z dele`em 200K. in sicer “Gospodarsko dru{tvo na Kontovelju”. Ta ~in {e tako mladega dru{tva je hvale in posnemanja vreden. Poznajo~i na{e voditelje po okolici, smemo biti uverjeni, da ne izostane nobeno gospodarsko ali konzumno dru{tvo po vsej okolici, da ne bi vsaj z enim dele`em pristopilo kakor dele`nik k “Narodnemu domu”. Ustanovni odbor za dru{tvo Narodni dom se je zbral v letu 1900, v poletju istega leta so sestavili dru{tveni pravilnik in 30. oktobra ga je visoko c. k. namestni{tvo v Trstu odobrilo. Dru{tvo je v devetnajstih ~lenih nakazalo delovanje in jasno izrazilo nujnost povezanega nastopa, zdru`evanja in vsestranskega pospe{evanja slovanskih dru{tev v Trstu in okolici. “V to svrho naj zida, kupuje in vzdr`uje primerna poslopja, kjer se pod kolikor mogo~e ugodnimi pogoji nastanijo slovanska dru{tva; v slu~aju potrebe naj istim najema stanovanja, naj jih podpira s posojili, naj za udobnost udov in prijateljev slovanskih dru{tev ustanavlja gostilne, kavarne in preno~i{~a. (...) Slovenci, Slovani! Resni so ~asi, mislimo na svoje utrjevanje! Vsakdo polo`i na `rtvenik domovine, po svojih mo~eh, ~e {e tako skromen dar, da se bo kmalu dvigal proti nebu ponosni “Narodni dom” v Trstu!” (Edinost, 14. junija 1901). Narodni dom, biser vseh smotrov dru{tva, so odprli leta 1904, brez ve~jih slavnosti so prostore polagoma predajali namenu vse do konca istega leta, prva dela pa so stekla komaj dve leti prej.

Zapisnik nam o tem prvem obdobju delovanja daje zgleden prikaz odbora dru{tva in delovanja, ki temelji na premi{ljenih in uspe{nih korakih. Da je v dru{tvo zahajalo iz dneva v dan ve~ strank, lahko sklepamo po zapisu seje, 20. aprila 1901: “Sklenilo se je tudi da se vkupi 2 mizi in 4 klopi in {e 2 svetilki.” Odbor se je tudi strogo dr`al pravilnika in skrbno opominjal ~lane, ~e se npr. niso vedli po dru{tvenih na~elih. Tako na seji, 24. avgusta 1901: “Lovro in Matija Danev brata ne zahajata v kr~mo se ju opomna ker druga~e se ju izklju~i.” Na isti seji je odbor sklenil: “da se razpi{e slu`ba kr~marja katero nastopi dne 28.10.1901, pogoje se dolo~i pri prihodnji seji (eventuelno) se razpi{e da imajo prednost oni ki so ve{~i glasbe.” Dotedanjemu kr~marju Andreju Danevu je nasledil Fran Starc, ki je podpisal dvoletno pogodbo, za 60 kron letne najemnine. Pogodbo je odbor sestavil na seji 27. avgusta 1901 in je zelo podobna prvi iz sredine novembra 1900, le dobi~ek ob prodaji piva si delita kr~mar in dru{tvo. Najemnik pa lahko tudi uporablja zastonj stanovanje nad prostori gostilne. In lahko sklepamo, da se je Fran Starc vselil v stanovanjske prostore tudi po zanimivem zapisu odbora, 27. avgusta 1902: “Sklenilo se je obder`ati sedanjega kr~marja s pogojem: Da se ga pismeno pokara radi nedostojnega postopanja s svojo soprogo v javnih kr~menih prostorih, v prisotnosti gostov; in sicer da, ako bi v prihodnje nadaljeval tako, nepristojno in nedostojno ravnanje, da mu odbor ne glede na dogovor v pogodbi nagla{en; vsaki ~as v teku leta odpove kr~marstvo, po preteku treh mesecev odpovedbe naprej. Ob enem se mu priporo~a in zahteva od njega, da dr`i vso kr~mo toliko v kuhinji kolikor v drugih prostorih kakor v kleti in na dvori{~u, vse bolj sna`no in ~isto kakor do sedaj; tako da ne bo imel odbor vsprejemati in preslu{evati takih neprijetnih prito`b.”

Na drugem rednem ob~nem zboru v nedeljo, 24. avgusta 1902, je volilo 42 zadru`nikov, izbrali so vsa vodstvena telesa, na~elni{tvo pa si je na seji, 27. avgusta, razdelilo funkcije. Predsednik je ostal Jakob [toka, podpredsednik je postal Simon [toka ({t. 119), tajnik Josip Gerljan ({t.13), blagajnik Anton Starc ({t. 76) in odbornik Ivan [toka ({t. 15). Pred volitvami je blagajnik “naznanil, da je pristopilo v preteklem letu k dru{tvu trinajst novih udov ter da je sedaj vpisanih vseh udov 56; da je imelo dru{tvo v preteklem letu K 13.277’88 dohodkov in K 12.955’25 izdatkov, tedaj odkupnega prometa K 26.233’13 in ~istega dobi~ka K 18.60. Iz tajni{kega podo~ila izvemo, “da je odbor, v najbolj{i nadi, kupil v mesecu juliju vina okoli 60 hl, misle~, da bo cena vina zrasla; nasprotno pa je kmalo na to za~ela vsled konkurence vin padati in to je prizadelo, da se ni dru{tvo v preteklem letu dvignilo na materijalnem stali{~u, nego da je ostalo pri tem kakor je bilo.”

Ker pa je postajalo delo v odboru vse bolj ob{irno in odgovorno in ker je pretok vina postajal vse krepkej{i, je predsednik [toka predlagal (6. septembra 1902): “naj bi se izbralo iz ~lenov odbora osebo: katera bi imela pregled ~ez use vino, ki bi se nahajalo v kleti; katera naj bi bila pri~ujo~a, pri vsakem kupovanju vina; katera naj bi gledala na to da se kupi, vedno pristno in dobro vino; ki naj bi gledala na to da se prena{a enako pristno vino, iz kleti vsacega prodajalca; katera bi odlo~evala, kak{no vino naj se nastavlja v kr~mi, v kolikoj mno`ini v vsakem primernem ~asu; nadalje naj bi pazila da se vino vedno hrani v ~istih in zdravih posodah, in ki bi imela pregled, vedno na vsebino vsega vina, kar se ga ima v zalogi. Ta oseba bi morala prevzeti nekako odgovornost vsaj morali~no glede vsega vina, kar bi se ga kupilo in kar bi se ga razprodajalo v kr~mi. Za tako odgovornost in delo bi doti~ni osebi dru{tvo pla~evalo primerno letno nagrado. Ker je ta to~ka velepomembna za dru{tvo kakor za doti~no osebo, se je odlo~ilo da se povabi na prihodnjo sejo vse na~elni{tvo ter da se pri istej odlo~i in imenuje takega nadzornika.” Na seji, 27. septembra, je odbor dolo~il za to odgovorno mesto odbornika Antona Starca.

Na tretjem rednem ob~nem zboru v nedeljo, 22. marca 1903, predsednik “razjasnil je na splo{no sedanje stanje dru{tva in izrekel nado, da pride dru{tveno gmotno stanje gotovo v kratkem na bolje, ker je dru{tvo prebilo hude ~ase in bilo je minulo upravno leto povoljno za uspevanje.” In “povedal je tudi, da se bode dru{tvo zamoglo brez druzega `e tekom bli`ajo~ega se poletja preseliti v novo namenjene prostore.” Dru{tvena gostilna je namre~ obratovala do leta 1904 v prostorih hi{ne {tevilke 151 (Pri pilju). Danes je ta stavba enonadstropna in se dr`i h. {t. 100 (trgovina jestvin), pred stotimi leti pa je bila dvonadstropna, po vsej verjetnosti last dru`ine [toka, ki je oddajala `e pred letom 1900 v najem pritli~ne prostore za gostilni{ke obrate.

Na ob~nem zboru za leto 1902 je bil podan tudi pregled finan~nega stanja: “vseh dohodkov je imelo dru{tvo v upravnej dobi od 28. februarja 1902 do 31. decembra 1902 skupno K 7237.63, izdatkov 6606.78, skupnega prometa torej K 33.03.” Odbor je na seji, 27. decembra 1902, sklenil, da se dru{tveno leto zaklju~i z 31. decembrom in se torej ne pregleduje ve~ blagajne od enega ob~nega zbora do drugega. Za predsednika je bil potrjen Jaka [toka, podpredsednik je postal Simon [toka (h.{t. 119), blagajnik Anton Starc (h.{t. 76), tajnik Josip Gerljanc (h.{t. 13) in odbornik Ivan [toka (h.{t. 15).

@e na za~etku leta 1904 je novoizvoljeni odbor, ki je sledil na~rtom prej{njega odbora, pozval gospodarja novih prostorov Jako [toko, naj preuredi hi{o za potrebe gostilne. Jaka [toka je ugodil Gospodarskemu dru{tvu in za~el s prirejanjem hi{e {t. 152 za potrebe gostilne, tako da je bilo dru{tvo {e istega leta pripravljeno za selitev v nove prostore. Na seji, 17. avgusta 1904, je odbor sklenil z gospodarjem poslopja najemni{ko pogodbo za dvanajst let, od januarja 1905 do 31. decembra 1917. Pogodbe pa so se strani dr`ale le za leto dni ~asa, ker je dru{tvo (verjetno zaradi dobrih poslov) sklenilo prostore kupiti. “Danes dne 13. avgusta 1905 se je sklenila med Gospodarskim dru{tvom na Kontovelju kakor kupcem in Jakobom [toka pok. Antona ravnotam kakor prodajalcem naslednja kupoprodajna pogodba: Gosp. [toka prodaja in izro~uje v popolno in nepreklicno last “Gospodarskemu dru{tvu” na Kontovelu svoje posestvo, ki se dr`i hi{e {t. 152 in sicer vse prostore kakor jih `e sedaj rabi omenjeno Dru{tvo, toliko notranje kolikor vnanje, kakor tudi oni del njive ki se der`i dvori{~a, imenovan v “Dolu”. Kupna cena je pogojena na Kron 26.000 ({estindvajsettiso~) takoj ko bode izpla~ana ta vsota prodajalcu Jakobu [toka postane Dru{tvo fakti~en lastnik omenjenih prostorov kar se Dru{tvo obve`e storiti v teku treh mesecev od danes naprej. Stro{ke pogodbe in vknji`be vpla~a prodajalec do~im spadajo prenosnine na dru{tvo. Dru{tvo je sklenilo najeti posojilo pri eni eli drugi posojilnici ali banki kakor bo dru{tvu bolj prijelo ter v slu~aju ako bi ne odobrilo dru{tvo zadostnega direktniga posojila obve`ejo se podpisani udje za primanjkljaj jam~iti iz svojim premo`enjem.” Na podlagi domen z gospodarjem je postalo dru{tvo lastnik prostorov s prvim januarjem 1906, do takrat pa je veljala najemni{ka pogodba.

Po Franu Starcu sta prevzela gostilno zakonca Josip Gerljanc in Jo`efa r. Danev, ki sta podpisala pogodbo za dobo petih let, od 28. oktobra 1905 dalje. Ker pa je dru{tvo imelo neporavnane dolgove vsaj {e s prej{njim kr~marjem, jima je poleg pogodbe (ki se ne razlikuje od prej{nje) dalo v podpis (12. maja 1906) tudi obveznico: “Mi dva podpisana Josip Gerljanc in Jo`efa Gerljanc rojena Danev dru`eta, ker~mar in ker~marica Gospodarskega dru{tva na Kontovelu, se obvezujeta solidarno, eden za druzega, da, ako bi zastala omenjenimu dru{tvu s pla~evanjem izro~enega nama vina in sploh kar si bodi, da pla~eva eventuelni doti~ni znesek takoj ko zapustiva to slu`bo naj si bo, da bi mi dva prostovoljno to storila ali pa da bi naju dru{tvo odslovilo.”

Da so zaslu`ki v gostilni dobro uspevali, nam potrjuje {esti redni ob~ni zbor, 6. maja 1906, ko potrjeni predsednik [toka “v navzo~nosti vsih udov polaga na srce, kako lepo napreduje na{e dru{tvo in to tam kjer je kompaktnost med samimi udi.” Na rast dobi~ka pa nas opozarja tudi prav posebni nakup dru{tva. 17. novembra 1906 je namre~ odbor sklenil sklicati “vse ude ~e so zadovoljni prispevat vsak po 5 kron za orkestron.” @e dan kasneje se je vr{il posvet, ki je predlog odobril, in 24. decembra je odbor sklenil, da “se napravi pro{nja za dovoljenje za vzdr`evati orkestron in za vzdr`evanje plesov na orkestron. Sklenilo se je da se pismeno tvrdki naznani, da stro{ke od voznine orkestrona koje je dru{tvo pla~alo na postaji, da se jih vra~una v mese~ni obrok. Sklenilo se je da zavaruje vino proti vlomu in orkestron.” Orkestron ali orkestrion, kot ga najdemo v slovenskem pravopisu, je glasbeni instrument, ki posnema orkester. Nedvomno je na za~etku stoletja tak tehnolo{ki izum privabljal ljudi v javne lokale in je bil obenem gospodarju bolj poceni kot glasbene skupine, pa ~eprav je bilo treba za orkestrion od{teti takso. Odbor je namre~, 7. julija 1907, sklenil “prositi c. kr. namestni{tvo potom deputacije, da bi dru{tvo smelo uporabljati automat tudi za ples, kadar se gostom poljubi.” Taka investicija ni bila majhna stvar, da pa je glasbeni avtomat morda prina{al dober zaslu`ek, lahko sklepamo po tretji to~ki zapisa seje, 3. avgusta 1907: “Pregledovanje ra~unov automata t.j. kon{tatirati znesek denarja kterega je automat nabral.” Ker je orkestrion terjal precej{nje finan~no breme, je odbor zanj zgledno skrbel. Seja, 30. novembra 1907: “Tovarnarju orkestronov Ignaciju Klepetar v Pragi se napravi to`ba radi nespolnovanja pogojev, pod katerimi je dru{tvo odkupilo orkestron. Navzlic primerni obljubi, da bode on po svojem manterju dal orkestron popraviti, na kojega je dru{tvo `e 10 dnij po prejemu imenovane obljube zaman ~akalo je orkestron {e zmeraj nepopravljen.” Ni nam znano, ~e se je odbor res odlo~il za pravdo, po zapisniku (23. decembra 1907) pa je razvidno, da so {li nekateri odborniki k odvetniku Edvardu Slaviku “za svet, je-li bi se izpla~alo napraviti to`bo proti imenovani tvrdki”. Ponoven zapis o orkestrionu sre~amo komaj 24. julija 1911: “Gostilni~arjeva dekla je na povabilo odbora izjavila, da je v nedeljo dne 23.7. zjutraj na{la dva doma~ina spati v gostilni{kih prostorih. Ker je bil v no~i med 22. in 23.7. vlomljen orkestron in denar pobran, sklenilo se je in obenem predsednika pooblastilo, da doti~na doma~ina pozove na odgovor glede od{kodnine za {kodo na avtomatu.” Svojo pot v dru{vetni gostilni je orkestrion zaklju~il 6. julija 1919: “Posamezni dela orkestrona, ki je bil od voja{tva popolnoma poru{en, se prodajo onim, ki ponudijo najvi{jo ceno.” Med prvo svetovno vojno je bila namre~ nastanjena v dru{tvenih prostorih ve~ja skupina vojakov.

O uspehu dru{tva pri~a tudi nagovor predsednika [toke na sedmem rednem ob~nem zboru v nedeljo, 14. aprila 1907: “^astiti zborovalci! @e 7 let obstaja na{e gospodarsko dru{tvo, kateremu sem imel ~ast biti predsednik. (...) Dobrom je znano, da je imelo dru{tvo v teku 7 let svojega obstoja dobre in slabe ~ase. Nahajalo se je celo v tako kriti~nem polo`aju, da smo zagotovo mislili na polom ali konkurs. Ljudje pa, ki so za ustanovitev dru{tva toliko delali in si prizadevali, niso mogli nikakor se sprijazniti z mislijo, da bi dru{tvo propadlo, temve~ upajo~i v bolj{o bodo~nost so se istega tem tesneje oklenili in ga z vstrajnostjo in neumornim delovanjem re{ili propada. Na ta na~in se je dru{tvo tako razvilo, kakr{nje je sedaj. Krivda omenjenim neugodnostim so bile razli~ne razmere katere se navadno v vsakem trgovskem podjetju ve~ ali manj menjavajo ter vplivajo na poslovanje istega. Razun tega imelo je to dru{tvo v zadnjem ~asu {e druge nasprotnike, kteri so bodisi iz vsobnih ali drugih malenkostnih vzrokov istim {kodovali. @al mi je, da moram danes kaj tacega predbacevati, ali ne morem zamol~ati, ako sem prijatelj dru{tva. Kljub temu pa stoji ono danes na dobrih in trdnih stebrih, katerih ne more in ne sme vsaka sapica razmajati. To, kar si smo s trudom in vstrajnostjo pripravili mora tudi nadalje vstati in skrb vsacega naj bode, da nam bode to va`no, toliko za kmetovalca , kolikor za posameznega ~lana koristno dru{tvo ~edalje bolj napredovalo ter odgovarjalo svojemu namenu. Ako bodemo slo`no, vstrajno in marljivo delovali ter zvesti vstali dru{tvu, bodemo dosegli lepih ciljev in dru{tvo ne bode samo v materijalno korist ampak dona{alo nam bode moralne koristi, vsled ~esar bodemo lahko vsi ponosni.” Zaradi nepravilnosti v poteku volitev je c. kr. pomorskega in trgovinskega sodi{~a (26. junija 1907) odredilo, da se ob~ni zbor za leto 1906 ponovi. Na volitvah, ko je bilo oddanih 42 volilnih pol, ni bilo ve~jih sprememb, tako da so bili izvoljeni v na~elni{tvo dru{tva Jaka [toka (predsednik), Jakob Regent pok. Filipa, h. {t. 155 (podpredsednik), Anton Starc od Bo{tjana, h. {t. 167 (tajnik), Josip Regent pok. [tefana, h. {t. 18 (blagajnik) in odbornik Anton [krk pok. Martina, h. {t. 141.

Do leta 1907 ni imela dru{tvena gostilna primerne vinske kleti in se je zato dru{tvo poslu`evalo bli`njih kleti va{~anov, ki so prejemali najemnino. “Posvetovanje udov gosp. dru{tva glede gradnje podzemeljske kleti vr{ilo se je dne 28. aprila t.l. Ker se je odboru potrebno zdelo, da bi se tak va`ni korak dru{tva storil sporazumno z vsemi udi, odredil je, da se skli~ejo vsi uje ter da se jih o tem obvesti in ukrene potrebno, da se gori imenovana klet ~im prej zgradi. V to svrho sklical je odbor vse ude, da se v nedeljo popoldan snidejo, kakor se je tudi zgodilo. Ko se je zbrala dvotretjinska ve~ina udov, povzame besedo blagajnik Josip Regent ter jim pove pomen posvetovanja oziroma opi{e potrebo podzemeljske kleti. Vsi udje so pripoznali, da bi bila ista res potrebna. Predlagal je blagajnik, da se z ozirom na nezadostnost kredita ne bi mogla klet zgraditi na stro{ke dru{tvene blagajne, ampak vsaki ud naj bi se obvezal prispevati za zgradbo kleti. Po dolgotrajnem debatiranju udov, stavil je blagajnik predlog, da bi vsak ud v teku dveh mesecev pla~al znesek 10 K, kteri predlog se je stavil na glasovanje in bil tudi sprejet. Omenil je tudi, da so udje v prvi vrsti upravi~eni delati pri tem delu. V slu~aju, da bi denar od udov ne zadostoval, bode dru{tvo pridalo.” Na seji odbora, 28. maja 1907, so dokon~no izoblikovali na~rt del. “Izkopavalna dela imajo se vr{iti potom dnine in sicer pod nadzorstvom doma~ih zidarjev-dru{tvenikov. Vso odgovornost za to~no in pravilno izvr{itev del prevzame pa Ivan Pertot.” Doma~in Pertot je zaklju~il dela v nekaj mesecih, prav gotovo pred 16. novembrom, ko zasledimo v zapisniku zadnje izpla~ilo odbora za opravljeno delo.

Na seji, 6. oktobra, so odborniki vzeli na znanje povabilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani “glede pristopa na{ega dru{tva k isti.” 30. novembra je odbor sklenil pristopiti v vrste ljubljanske Zveze, ki je prinesla dru{tvu dve veliki olaj{avi: posojala je ~lanom denar po ugodnih obrestih, poleg tega pa je dajala na razpolago pomo~ pri sestavljanju letnih bilanc. Ko pa so se po prvi svetovni vojni razmere radikalno spremenile in je bilo dru{tvo “odtrgano” od ljubljanske Zveze, “dne 11. marca 1923 se enoglasno sklene, da pristopi dru{tvo k Zadru`ni zvezi v Trstu ter nalo`i blagajniku, da takoj vpla~a ~lanarino in vpisnino.”

Osmi redni ob~ni zbor, 31. maja 1908, ni v ni~emer spremenil odbora. V poslovnem letu 1907 je uspeh dru{tva prekora~il vsako pri~akovanje, je dejal Jaka [toka, tudi blagajnik pa je to dejstvo potrdil, ~eprav “je imelo dru{tvo v minolem letu veliko izvan rednih stro{kov in vpo{tevaje to okolnost, mora se re~i, da dru{tvo ne nazaduje, temve~ napreduje.”

Posli so v dru{tvu `e nekaj let cveteli. Vino so odborniki kupovali v vasi, ker ga je pa kaj kmalu zmanjkalo, so se odpravili v bli`njo okolico. “Storiti potrebne korake, da se dru{tvo bodisi na Krasu ali drugod preskrbi z vinom; v prvi vrsti se je obrniti tozadevno do Mihaela Kruljec-a v Tr`i~u na Prim.”, je zapisal tajnik, 7. julija 1907. 10. oktobra 1907 so celo sklenili, da “za nakupovanje vina se najame meni~no posojilo v znesku 3000 kron pri Trgovski in obrtni zvezi v Trstu.” In seja, 22. avgusta 1908: “Ker je zaloga vina u`e po{la in ker se v doma~i vasi sploh vina ne vdobi, vzelo se bode na Krasu 10 do 12 hl vina.” In zanimiv podatek seje, 5. januarja 1909: “V letu 1908 se je po ra~unih izto~ilo ca 170 hl vina.” Lepi uspehi, ~eprav je tajnik na ob~nem zboru, 22. avgusta 1909, “na podlagi statisti~nih podatkov dokazoval, da je bil promet v prvih letih dru{tvenega obstanka `ivahnej{i nego v poslednjem ~asu, ~emur je iskati vzroka v veliki konkurenci s ptujim vinom, deloma pa je pojemanju prometa bila kriva tudi malomarnost mnogih zadru`nikov, kateri iz malenkostnih obzirov zanemarjajo svoje dol`nosti napram dru{tvu.” Za predsednika je bil izvoljen Jaka [toka, ki pa se je nekaj dni zatem (ni bil namre~ prisoten na ob~nem zboru) odpovedal mestu, morda zaradi delovnih obveznosti. Nasledil mu je Jakob Regent pok. Filipa, h.{t. 155. Komaj leto dni kasneje, na rednem ob~nem zboru za upravno leto 1909, 8. maja 1910, je bil Jaka [toka ponovno izvoljen na predsedni{ko mesto. ^lani so oddali 46 volilnih listkov, zanj pa je glasovalo kar 41 zadru`nikov. V tem letu je seveda dru{tvo najprej kupovalo vino od doma~inov, iz seje, 22. avgusta 1910, pa izvemo: “V dobi od 18. maja do danes se je nakupilo precej{njo mno`ino kra{kega terana od razli~nih posestnikov v Koludrovici, Sale`u i.t.d., nadalje kupilo se je vino od [tefana Starc, Janeza Ukmarja na Proseku in ono v Nefovi pristavi v Grljanu.” Kontovelski dru{tveniki pa so sklepali kup~ije tudi izven meja avstro-ogrskega cesarstva, kot npr. 25. septembra 1909: “Sklenilo se je vzeti 5-6 hl vina in sicer v Furlaniji.”

Gostilni~ar Josip Gerljanc je 31. oktobra 1909 odstopil iz slu`be. 28. septembra 1909 je bil prisoten na seji odbora tudi novi najemnik gostilne Jakob [kabar in je podpisal slede~o pogodbo, ki je veljala leto dni ~asa z mo`nostjo podalj{ka: “I. To~arina zna{a 10 stotink od vsacega litra prodanega vina, v kojem znesku je zapadeno tudi dosedanja od{kodnina za usu{enje vina. II. Kr~mar vdobi polovico ~istega dobi~ka od piva bodisi v sod~kih ali pa v steklenicah. III. Pasarete (pokalice), sifoni in kuhinja ostane kr~marju samemu. IV. Za krogle in karte vdobi kr~mar deset kron od{kodnine na leto. V. Kr~mar vdobi za razsvetljavo letnih stoinpetdeset kron. VI. Kr~marju so 2 sobi na razpolago. VII. Kavcija zna{a {eststo kron VIII. Stro{ke za podalj{anje policijske ure, ~e je ista potrebna nosi polovico dru{tvo in polovico kr~mar.” Posli pa niso {li novemu gostilni~arju ravno najbolj{e (4. januar 1911): “Na predlog predsednika Jakoba [toka dovoljuje se gostilni~arju Jakobu [kaber namesto dosedanjih 10 vin. od vsacega litra prodanega vina 12 vin., razun tega pa tudi dosedanji prispevek za razsvetljavo in igralne karte v skupnem znesku 150 K. Ti pogoji stopijo v veljavo z dnem, ko bode dru{tvu dana garancija potom vknji`be zastavke pravici na hi{o na Proseku in na dve njegovi ogradi pri Gabrovcu in sicer v varstvo primankljaja na vinu in pivu njemu od dru{tva izre~enemu znesku 1479 Kr.(do 31.12. 1910).” Leto pozneje (27. oktobra 1912) pa “sklene se napraviti obra~un s kr~marjem ter mu isto~asno nalo`iti, da tekom teko~ega leta dopla~a primankljaj za izto~eno vino” in (21. januarja 1913) “gostilni~ar povabljen k seji se je izjavil in tudi obljubil, da bode do 1. marca t.l. popla~al zaostanek na vinu za leto 1912 v pribli`nem znesku 1400K, v nasprotnem slu~aju bi se mu moralo slu`bo odpovedati.” Ker pa so obljube ostale neizpolnjene, je odbor, 9. marca 1913, sklenil: “Vsi odborniki so jedini s tem, da se kr~marju slu`bo odpove in sicer s 1. aprilom 1913 in to tembolj, ker je z istim imelo dovolj potrpljenja ter se ga je ve~krat opominjalo, da popla~a zaostanek na neizpla~anem vinu v pribli`nem znesku 1400K, ~esar pa ni storil. (...) Na pro{njo kr~marja, kojega se o tem obve{~a, se mu podalj{a rok do konca meseca aprila. Zajedno se sklene tudi, da se dolg kr~marjev pokrije s prevzetjem njegovih tirjatev pri gostih, koje pa morajo biti prej odobrene /priznane/ po posameznih dol`nikih z lastnoro~nim podpisom.” Dalje:“Vsled razpisa v “Edinosti” priglasili so se pismeno Friderik Nabergoj iz [tanjela in Miha Starc “Me`narjev” glede prevzetja slu`be dru{tvenega kr~marja. Ker pa prvi, kateri je bil z veliko ve~ino glasov izvoljen, ne bi mogel takoj s 1. majem nastopiti slu`be ampak {ele s 1. oktobrom t.l. se sklene, da se sedanjega kr~marja naprosi, da ostane v slu`bi do 15. maja. Poslednji izjavi, da je pripravljen ostati do 31. maja, kar se je tudi odobrilo. Med tem ~asu se mesto kr~marja vnovi~ razpi{e” (26. aprila 1913). 18. novembra 1913 je odbor ponovno pozval biv{ega gostilni~arja [kabarja na pla~ilo dolga. Pot odbornikov pa je bila {e dolga, 13. aprila 1913 pi{e v zapisniku: “Blagajnik poro~a, da se od tolikih dol`nikov, katere je dru{tvo prevzelo od biv{ega kr~marja Jakoba [kaber nih~e ne priglasi niti s polnim niti s delnim pla~ilom dolga ter stavi predlog, da se isto zopet opominja na njihovo dol`nost in potem to`i. Ta predlog je bil tudi formalno sprejet.” Zgodba pa se je nadaljevala {e po prvi svetovni vojni, ko je vdova biv{ega gostilni~arja prodala dve zemlji{~i (seja 3. marca 1919 in 1. februarja 1920) in tako delno pokrila ve~letni dolg. Do 16. decembra 1922 pa zadeva {e ni bila zaklju~ena: “Sklene se, da se vdovo Ivanko [kabar na Proseku obvesti, da do 1. dne marca l. 1923 izpla~a svoj dolg.” Komaj leta 1927 je vdova [kabar prodala posestva in tako izpla~ala dolg. Rev{~ina in boj za pre`ivetje, prepogosta slika na{e preteklosti.

Jakobu [kabarju je 1. junija 1913 nasledil novi gostilni~ar Alojzij Vales, ki je vodil gostilno skoraj enajst let, ko mu je maja 1924 nasledil Ludvik Gruden iz Nabre`ine (h. {t. 238). Januarja 1932 pa je dru{tveni odbor podpisal pogodbo z Amalijo Devetak vd. Gruden, ki je bila po vsej verjetnosti `ena biv{ega gostilni~arja.

Od samega za~etka je dru{tvo gojilo smotre va{ke ekonomske rasti in narodne kulturne osve{~enosti. “Ker je pevsko dru{tvo nameravalo prirediti ples 30. junija 1907 in ker je Gosp. dru{tvo v predido~i seji tudi sklenilo ples prirediti istega dne, zategadelj prekli~e se v dana{nji seji prireditev omenjenega plesa v prilog pevskemu dru{tvu Danica”, pi{e v zapisniku, 25. junija 1907. Dru{tvo je bilo torej pripravljeno prisko~iti na pomo~ vsem kulturnim va{kim organizacijam, tako npr. beremo 17. januarja 1908: “Novo vstanoljenim tambura{kemu odseku pev. dr. “Danica” se je dovolilo uporabljati sobo v nadstropju za vaje in druge sestanke in sicer proti pla~ilu stro{kov za razsvetljavo in da pla~a {kodo, ktera bi nastala vsled vaj.” Nedvomno pa je gojilo dru{tvo tudi stike z okoli{kimi kulturnimi organizacijami, npr. s tambura{kim zborom iz Barkovelj (nastopil je na Kontovelu 26. januarja 1908) in s “Svetokri`ansko godbo”, ki je igrala v vasi 16. februarja 1908. In zanimivost s seje, 15. julija 1913: “Ker se bode dne 3/8 t.l. vr{ila na dru{tvenem dvori{~u, oziroma v dru{tveni dvorani tombola “Zavarovalnice za govejo `ivino” stavi Anton [krk predlog, da bi dru{tvo poskrbelo po svojih mo~eh za olep{anje dvori{~a s tem, da bi najelo 2 osebi, katere bi proti primerni od{kodnini to delo izvr{ile ter bili odgovorni za lu~i in druge predmete, kateri bi slu`ili v dan tombole za razsvetljavo in kin~ dvori{~a.”

Gospodarsko dru{tvo Kontovel ni oddajalo prostorov le doma~im kulturnim skupinam, pa~ pa tudi trgovcem, ki so razvijali posle v eni izmed sob prostorne hi{e Pri pilju, {t. 152. Marca 1909 “dolo~ilo se je najemnino 20K na mesec in stro{ke kteri bodo nastali za predruga~enje vpra{ane sobe za trgovske svrhe nosi najemnik sam. Pogodba se sklene na pet let.” Prvi trgovec v dru{tvu je bil Ivan Petelin, ker pa ni “Petelin {tacunar” izpla~al vseh dolgov, je odbor sklenil primerno pravno postopati s pomo~jo odv. Gregorina. Decembra istega leta : “G. trgovcu Meden-u, kateri se je izrazil, da bi rad prevzel v najem prostor v pritli~ju, izpraznjenem po Ivanu Petelinu, nadalje sobo v nadstropju sklenilo se je dati v najem za ceno 30 K mese~no. V tej najemnini je v{teta tudi od{kodnina za razsvetljavo.” Po Ivanu Petelinu je iste prostore prevzel v najem Anton Fab~i~, ki je bil dolgo let v dru{tvenih prostorih. Zanimivost, 21. septembra 1919:“Antonu Fab~i~u najemniku sobe in kuhinje v nadstropju se pismeno opozori da odstrani v podstre{ju vse one predmete, kateri bi v slu~aju kakega po`arja ogenj pospe{evali; ravno tako mora isti odstraniti koko{i, katerega delajo nesnago ter s tem pod po{kodujejo.” Doma~e `ivali v dru{tvu pa niso bile novost: “Kr~marju Jakobu [kabar se dovoljuje, da sme na dvori{~u in sicer za dvorano postaviti svinjak”(11.junij 1912).

Tik pred prvo svetovno vojno je va{ko skupnost globoko pretresel na~rt {olskih oblasti, da se ustanovi v vasi italijanski otro{ki vrtec. Seja, 31. julija 1911: “Navzo~i: predsednik, tajnik, blagajnik ter ne~lan dru{tva Matija [toka in Martin ^ebul (organist, ki je s Kranjskega prišel na Kontovel keta 1904), katera sta bila povabljena v svrho posvetovanja radi protiakcije proti nameravani otvoritvi italijanskega otro{kega vrtca na Kontovelu. Z ozirom na to, da bi bil tak otro{ki vrtec v veliko {kodo, nadalje upo{tevaje zelo pi~le dohodke, katere ima dru{tvo od svoje dvorane, izjavili so se navzo~i odborniki, da bi dru{tvo bilo pripravljeno dati dvorano na razpolago, ako bi se mogel ustanoviti slov. otro{ki vrtec. Sklenilo se je sklicati polno{tevilno sejo, v katerej naj bi se sestavilo pogoje za oddajo dvorane.” Slednja seja se je vr{ila 8. avgusta, najem dvorane pa naj bi zna{al mese~nih 30 kron. Zaradi tako pere~ega problema se je odbor sestal {e 12. septembra: “Ker je bila na dnevnem redu to~ka o dolo~enju najemnine za dvorano, v katerej se ima ustanoviti otro{ki vrtec, je bil k tej seji povabljen tudi gosp. `upnik kontoveljski. Na predgovor gosp. `upnika Ko{ir-ja, kateri je v kratkih pa prepri~evalnih potezah opisal zatiranje Slovencev potom ustanovitve italijanskih oziroma nem{kih {ol za potuj~evanje slovenskih otrok ter pokazal na zle posledice takih potuj~evalnic v narodnem in gospodarskem oziru, pre{lo se je na dnevni red ter za~elo pretresovati vpra{anje prostorov oziroma dolo~itev najni`je najemnine, katero naj bi {olska dru`ba “Slovenska Stra`a” pla~evala dru{tvu od dvorane. Z ozirom na to, da je glavno vodstvo “Slovenske stra`e” v svoji seji dne 5. septembra 1911 sklenilo, da napravi na Kontovelju otro{ki vrtec pod pogojem, da se za to potrebni prostori vdobijo po zelo nizki ceni, nadalje ker so se pri seji dne 8.VIII t.l. dani pogoji zdeli g. `upniku pretirani in nevspremljivi, odlo~ilo se je po dolgem razmi{ljanju, da se dne 24.9. skli~e izvanreden ob~ni zbor, pri katerem se bode kon~no veljavno sestavili pogoji in dolo~ila najemnino, za katero se bodo oddali prostori goriimenovani dru`bi v svrho ustanovitve nujno potrebnega otro{kega vrtca.” Ni nam znano, kako se je {trena razmotala, lahko pa sklepamo, da je bil problem `e nekaj let zelo pere~. Tako namre~ pi{e Edinost, 13. februarja 1900, potem ko je bil na Kontovelu (11. februarja ) shod politi~nega dru{tva Edinost in je dr. Otokar Ribar govoril o na~rtih nekaterih politikov mestnega sveta “da ustanovijo v okolici otro{ke vrtce in potro{ijo za to tiso~e in tiso~e. Nedavno se je za otro{ke vrtce v mestu samem ne da niti nov~i~a. ^e bi otro{ki vrtci bili res potrebni, bi jih nekdo ~udil v samem”Piccolu”, kako je to, da mestni svet toliko tro{i za otro{ke vrtce v okolici, ko napravili tudi za mesto. A mestni svet ne skrbi za reve`e v mestu. Ti so zve~ine itak `e Italijani. V okolici torej ne ustanavljajo otro{kih vrtcev za to, ker jim je na srcu blagor prebivalstva, ampak zato, da napravijo iz okoli~anskih otrok Italijane. Mestni reve`i pa naj le ostanejo neumni, da jih bo gospoda la`e izkori{~ala.”

Na ob~nem zboru, 5. marca 1911, je bilo ob pol petih popoldne prisotnih 31 ~lanov dru{tva, ki so po poro~ilih odbornikov volili nov odbor, med kandidati pa ni bilo ustanovitelja Jake [toke. Predsednik je postal Jakob Regent (Filipov), podpredsednik Ivan Danev (Pekov), tajnik Anton Starc (spudfrneda), blagajnik Anton [krk in odbornik Josip [toka (starej{i). Leto kasneje (31. marca 1912), na ob~nem zboru za leto 1911, je dvaintrideset zadru`nikov izvolilo v na~elni{tvo dru{tva Jakoba Regenta, Josipa Regenta pok. [tefana (h.{t. 18), Antona Starca od Bo{tjana (h.{t. 167), Antona [krka pok. Martina (h.{t. 141) in Jakoba [toka od Simona (h.{t.119), ki so si odnosno takole razdelili funkcije (3. aprila 1912): predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in odbornik. Prva zahtevnej{a preisku{nja novega odbora je bil izredni ob~ni zbor, 30. junija 1912. “Predsednik Jakob Regent otvori po kratkem pozdravu ob~ni zbor ob 5 ½ uri popoldnen konstatira sklep~nost istega, ker je navzo~ih 35 ~lanov. V svojem govoru pojasnjuje namen tega zborovanja, katero je prvo take vrste tekom obstanka dru{tva. (...) Ker je na dnevnem redu edinole pomno`itev dele`ne glavnice priporo~a predsednik zborovalcem, da naj ne stavijo predlogov, ki niso v tesni zvezi s predmetom dnevnega reda ter poda besedo blagajniku Antonu [krk. Blagajnik opisuje zgodovino dru{tva, poro~a o premo`enjskih razmerah istega v ~asu, ko se isto {e ni nahajalo v svojih prostorih ter preide tudi na razloge, kateri so tedanji odbor privedli do sklepa, da se je pogodil za prostore, v katerih se dru{tvo danes nahaja. Ker pa posojilo v znesku 17.000 K, katero je dru{tvo v ta namen najelo pri “Mestni hranilnici” ni zadostovalo, je dru{tvo povodom pristopa “Zvezi slovenskih zadrug” v Ljubljani naprosilo za nadaljno posojilo v znesku 7.000 K ter s tem pokrilo kupno svoto hi{e po 26.000 K. Govornik poudarja, da se promet dru{tva sicer vidno pomno`uje ali kljub temu ne more dru{tvo zmagovati tako velikih bremen. Razun obresti od izposojil ima dru{tvo mnogo stro{kov za hi{ne poprave, za nabavo inventarja itd.; iz tega sledi, da se mora dru{tvo poslu`iti drugih pomo`nih sredstev, ako ho~e priti do svojega pravega cilja ter tudi v bodo~e v polnem obsegu slu`iti namenu, za katerega je bilo ustanovljeno in ako no~e, da bode ves dosedanji trud zamanj. To je napotilo odbor k sklepu, da se ~lani obve`ejo vpla~ati po 4 nadaljne dele`e po 20 K pod pogojem, da se vpla~ana dele`na glavnica porabi za odpla~evanje nevknji`enih dolgov. Tozadevni predlog, stavljen na glasovanje je bil enoglasno sprejet in obveznico je takoj podpisalo 38 ~lanov.”

Po poletnih mesecih, med katerimi se je odbor sestal dvakrat, je 15. oktobra prizadela dru{tvo vest nepri~akovane smrti predsednika Jakoba Regenta (na pogrebu so ubrano sodelovali vsi odborniki) in namestnik pokojnika je postal Josip Regent. Predsedni{ko mesto je Regentu potrdil redni ob~ni zbor, 13. aprila 1913. Iz slednjega lahko beremo v zapisniku zelo zanimivo tajni{ko poro~ilo Antona Starca: “Akoravno je bil promet v prete~enem letu zadovoljiv, vendar niso redni dohodki zado{~ali za vse potreb{~ine za pravilno in uspe{no obratovanje ter izvr{itev potrebnih preured v dru{tvenih prostorih, ~lan, kateri se predstavi po~etek in z velikimi denarnimi te`ko~ami spojeni razvoj dru{tva do danes, ne more pa~ izrekati krive obsodbe o dru{tvenem poslovanju in to tem manje, ker ve~ji del istega se isto nadaljuje z izposojenim denarjem. Vkljub vsem tem te`avam dru{tvo napreduje, sicer po~asi, pa sigurno. (...) Z vpra{anjem o pomno`enju dele`ne glavnice se je odbor u`e prej{nja leta bavil, ker je bilo tudi nujna potreba. Ker pa niso bili nekateri ~lani za to akcijo razpolo`eni, je odbor proti svoji volji re{itev tega vpra{anja zavla~eval in se je {ele na tozadevni pritisk “Zveze” odlo~il in sklical dne 30/6 v ta namen izvanredni ob~ni zbor, na katerem se je vsprejel predlog, da se udje obve`ejo vpla~ati nadaljne 4 dele`e po 20 K na leto. Akoravno je tozadevno obveznico podpisalo 38 ~lanov, to je dvetretjinska ve~ina, vendar je bilo do 31.12.1912 vpla~anih dele`ev v skupnem znesku samo 610K. Vsakemu, bolj{e re~eno marsikomu je to ob~utno breme, ali veliko ob~utnej{e je dru{tvo pla~evati ogromne obresti od nevknji`enih dolgov in to tem bolje, ker za to posojilo ne jam~i toliko dru{tvo, temve~ posamezni ~lani, kateri bi morali v slu~aju pritiska upnika tudi pla~ati. Ker bodo imeli udje od vpla~anih zneskov dobi~ek s tem, da se bodo dru{tvu manj{ale obresti, katere se do sedaj vrtijo okolu 1400K na leto, upamo, da bode vsak izvr{il dano obljubo ter s tem utrdil podlago dru{tva, katero ima tudi bodo~nost. Na ta na~in bi dru{tvo na leto odpla~alo preko 1200K nevknji`enega dolga, z denarjem prihranjenim na obrestih bi uredilo marsikaj neobhodno potrebnega. V 4 letih bi bili nevknji`eni dolgovi popolnoma pokriti; pri ~emer je treba pripomniti, da vknji`eni dolgovi pri Mestni hranilnici ne delajo take preglavice. Meseca oktobra je bilo dru{tvo z okro`nico Zveze pozvano, da mora odpla~ati 40% dolga ter za`ugalo v nasprotnem slu~aju s to`bo, s katero bi iztirjalo celi znesek, kar bi napravilo posameznim ~lanim veliko ve~je sitnosti, kakor dele`i po 20K. Odbor je bil v zadregi ter znesku od vpla~anih dele`ev dodal {e 490K ter odposlal “Zvezi” 1000K z obljubo, da bode sku{al ~imprej odpla~ati zahtevani del glavnice t.j. 2200K. Pri Mestni hranilnici je zna{al prometni dolg 17.000K, danes se je isti zmanj{al za 1600K; dru{tvo je torej odpla~alo 1400K in ako keva`njemo tirjatve dru{tva v znesku po 2871K, moram priznati napredek. Lansko leto se je prodalo 251 hl vina, t.j. 12 hlo manje od predlanskega leta, ~emur se pa ob splo{nem pomanjkanju denarja ni ~uditi.”

Junija 1914 je po~ilo v Sarajevu. Dvignila se je vojna svetovnih razse`nosti, zajela je Evropo, Azijo in Afriko. Terjala je dvajset milijonov `rtev. Po {tirih letih je z njo izginil stari svet, novi pa se je {ele rojeval v sovra{tvu. Krvava reka nesmisla je oplazila tudi na{e kraje, katerim je bila usojena so{ka fronta. Slovenski, hrva{ki, bosanski in ~e{ki polki so branili dom pred italijanskim imperializmom. In po pari{ki mirovni konferenci ter podpisu rapalske pogodbe (nov. 1920) so postali na{i primorski kraji del Kraljevine Italije, ki si je kaj kmalu snela masko demokracije in z vso jezo udarila po slovenstvu. @e 13. julija 1920 so plameni goltali na{ Narodni dom in kazali Evropi prve upornike fa{izma.

^as prve svetovne vojne. 6. oktobra 1914:“Kar se ti~e pa nabave vina se sklene, da se z ozirom na kriti~ne vojne razmere in z istimi isto~asno spojeno slabo kup~ijo in zmanj{ani promet vkupi skupaj kakih 30 hl vina, t.j. ~rnega in novega.” “Ker je od 13 odbornikov 7 vpoklicanih pod oro`je, se zbere 4 odbornikov k seji in sicer: Josip Regent, preds., Anton Starc, tajnik, odborniki Jakob [toka od Simona, Anton Starc pok. Josipa (...)”, je pisalo v zapisniku pred sejo, 14. marca 1915. Po vsej verjetnosti so bili poklicani na bojno polje slede~i odborniki: Anton [krk pok. Martina ({t. 141), Ivan Danev pok. Jakoba ({t. 107), Dragotin Danev pok. Matije ({t. 63), Dragotin Danev pok. Jakoba ({t. 91), Andrej Danev pok. Matije ({t. 63), [tefan Danev pok. Antona ({t. 23), Franc Pertot pok. Matije ({t. 84). Hud udarec za dru{tvo, predvsem pa za `ivljenje kme~kega in ribi{kega Kontovela. Bli`nja fronta pa ni trpin~ila samo vojakov. 9. septembra1917:” Sklenilo se je da v gostilni ne more se beguncev der`ati in to vsled obrti” in “sklenilo se je da v {pagertu ni mogo~e in se ne sme tujim osebam kruh pe~i.”

Na ob~nem zboru, 23. maja 1915, so ~lani volili odbor za triletni mandat zaradi spremembe statuta. V na~elni{tvo so bili izvoljeni predsednik Toma` Starc ({t. 55), podpredsednik Josip [toka ({t. 175), tajnik Anton Starc ({t. 76), blagajnik Josip Regent ({t. 18) in odbornik Bo{tjan Starc ({t. 160). Neposredna bli`ina vasi krvavi So{ki fronti je imela tudi za dru{tveno gostilno posledice. Seja, 13. oktobra 1915: “Sklenilo se je da se pokli~e mizarja koji bode cenil in kon{tatiral {kodo napravljeno od vojakov koji so imeli v dvorani 20 konj in stim povzro~ili {kodo katera bi se mogla poravnati, pro{nja naj bi se napravila na “Etapen Comando” da bi isto po mo`nosti dru{tvu od{kodovalo {kodo povzro~eno po Dragoncih Reg. št.5.” Ker pa ni bilo pozitivnega odgovora, je odbor vlagal pro{nje {e na ostale organe slavnega voja{tva podlo`nega Dunaju. Odgovor je pri{el v ~asu, ko je bila avstroogrska monarhija le spomin. “Dne 1. septembra 1921 je pri{la na lice mesta komisija za cenitev {kode na poslopju in inventarju, povzro~ene vsled zasedbe dru{tvenih prostorov po biv{ih c. in kr. ~etah. Komisija je ugotovila, da po{kodbe se ujemajo s podatki v cenitvenem zapisniku, kojega je dru{tvo predlo`ilo pristojni oblast.” 14. avgusta 1922: “Blagajnik Simon Danev poro~a, da je dru{tvo prejelo pla~ilni nalog za vojno od{kodnino v znesku Lir 11.350,50 kateri je bil u`e dvignjen. Znesek Lir 11.000 je predsednik Karl Danev vlo`il v Banca Commerciale Triestina.”

V vojnem ~asu sta se vr{ila {e dva ob~na zbora, 20.februarja 1916 in 18. marca 1917, ko je bilo prisotnih le {tirinajst od skupnih 62 zadru`nikov. Vojne pa ni bilo {e konca in tudi tragedij ne. Seja, 28. maja 1917: “Z ozirom na nevarnost, katera preti dru{tveni imovini vsled sovra`ne invazije, smatra odbor potrebnim, da v slu~aju evakuacije in v varstvo dru{tvenega premo`enja ukrene kakor sledi: 1) blagajni{ki prebitki naj se kakor doslej tudi v bodo~e po{iljajo Zvezi slov. zadrug v Ljubljani v pokritje dolga; 2) za re{itev blagajne, dru{tvenih knjig in spisov so poleg blagajnika soodgovorni tudi odborniki na~elstva Toma` Starc in Ivan Starc. V slu~aju odsotnosti blagajnika sta ta dva obvezana podati se v kriti~nem momentu v stanovanje blagajnika ter re{iti blagajno ter dru{tvene knjige in spise, ako niso bili omenjeni predmeti u`e po blagajniku samem re{eni. Oni, kateri prevzame imenovano imovino naj potom listka obvesti druge. V vsakem slu~aju so vsi trije obvezani, da se pred odhodom iz vasi do dobrega prepri~ajo, da je bila blagajna in drugo pravilno pospravljeno in re{eno. Samoumevno je, da se doti~ni, kateri je te re~i prevzel, bodisi potom ~asopisa ali na drugi na~in, prijavita ter naznani drugim odbornikom na~elni{tva svoje novo bivali{~e.” Trdi ~asi pa so kljub vsemu prizanesli Kontovelcem. Seje odbora so v vojnem ~asu redke, se pa nadaljujejo, vendar se sklepi nanašajo le na redno delovanje dru{tvenega `ivljenja.

Zadru`niki so izvolili na ob~nem zboru, 3. marca 1918, predsednika Toma`a Starca ({t. 55), podpredsednika Josipa [toka ({t. 175), tajnika Antona Starca (Prosek, 303) in odbornika Bo{tjana Starca ({t. 160). Tajnik pa je 23. marca 1919, na ob~nem zboru za leto 1918, po koncu stra{ne svetovne vojne, tako podal poro~ilo: “Cenjeni ~lani! Izmed vseh sestankov, kar jih je imelo na{e dru{tvo tekom svojega 18 letnega obstoja, je razun posvetovanja, ki se je vr{ilo dne 23. septembra 1900 in katerega predmet je bil ustanovitev dru{tva, dana{nji ob~ni zbor najva`nej{i in to ne samo radi ugodnega gmotnega polo`aja, v katerem se dru{tvo danes nahaja, ampak tudi zbog zado{~enja za one mo`e, kateri so dru{tvo ustanovili in neumorno neustra{eno delovali vkljub vsem poslovnim in financijelnim te`ko~am za razvoj, povzdigo in utrditev zadruge do onega moralnega in gmotnega vrhunca, na katerem danes ista ponosno stoji. @al, da ni bilo vsem tem mo`em usojeno, da bi na lastne o~i videli in se z nami radovali nad vspehom svojega, s tako skromnimi sredstvi zapri~etega dela. Nekateri izmed njih so od{li v bolj{e `ivljenje in mi se jim ne moremo danes primerno zahvaliti za njihov trud, pa~ pa jim iz dna srca privo{~amo ve~ni mir in sladko spanje v grobeh. (...) Promet v letu 1918 je bil povoljen. Izto~ilo se je 183.52 hl vina in 11 hl piva. (...) Vkljub vojnim razmeram bi bil promet lahko `ivahnej{i, da niso bili obratni prostori po raznih ~etah zasedeni, pri ~emer ne zadene krivda nikogar, ker je moralo povsod veljati geslo “Muss”. Prometne razmere so se z nastopom premirja izdatno izbolj{ale, kar je pripisovati polagoma nastopajo~emu nakupu `ivil in bolj{i postre`bi v gostilni in drugi~ ker ima dru{tvo sedaj ve~ prostorov na razpolago. Gmotni polo`aj zadruge: Da si napravimo jasno sliko o gmotnem polo`aju zadruge v preteklosti in sedanjosti vzemimo v roko poro~ilo za upravno dobo od 28.10.1900 do 28.2.1901, iz katerega je razvidno, da je ob po~etku pristopilo 45 zadru`nikov, ki so pla~ali (...) skupaj 1092 K. Razun tega je dru{tvo najelo posojilo v znesku 400 K. Skupna denarna sredstva, s katerimi je zadruga razpolagala ob otvoritvi dru{tvene kr~me so zna{ala borno svotico 1492 K. (...) in kljub temu je v tej kratki poslovni dobi (...) {e ~istega dobi~ka 480 K 57. (...) Primerjaje prvo poro~ilo z dana{njim ra~. zaklju~kom pridem do rezultata da so tedaj dele`i zna{ali 900 K danes 2032 K 56, blagajni{ko stanje v za~etku 1092 K, 31.12.1918 pa 3916 K 24, inventar 260 K danes 371 K. Rezervni sklad 192 K danes 12.489 K 85, ~isti dobi~ek 480 K 57 danes 12.259 K 84. Po petem letu obstoja dru{tva, katero je od leta do leta vidno napredovalo se je tedanji odbor po zrelem premi{ljevanju odlo~il, da kupi lastno hi{o in s tem utrdi zaupanje pri zadru`nikih v gotovo in bolj{o bodo~nost. (...) Mestna hranilnica in posojilnica v Ljubljani je z ozirom na dopis Gospodarskega dru{tva z dne 12.10.1906 s pismom z dne 15. oktobra i.l. dovolila dru{tvu posojilo v znesku 17.000 K. Razun tega je dru{tvo pozneje najelo pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani posojilo v znesku 8.000 K na oseben kredit zadru`nikov, kateri znesek je porabilo za pokritje razli~nih malih a nadle`nih dolgov. Na ta na~in je sicer dru{tvo pri{lo do lastnih prostorov, a te`ko~e, katere so se od leta do leta pojavljale pri odpla~evanju dolo~enih obrokov, obrestij in t.d. so nalagale odborom celo kopo mu~nih skrbi in preglavic in to tembolj, ker so se tudi v notranjem dru{tvenem poslovanju pojavljale razne ovire, radi katerih odbor ni mogel vr{iti prevzetih dol`nostij. V tem kriti~nem in trajajo~em polo`aju je odbor po nalogu Zveze slov. zadrug v Ljubljani sklenil pomno`itev dele`ne glavnice. (...) Vztrajnosti odbora, kateri ni obupaval, ampak upal na bolj{e ~ase ter trdnemu sklepu ve~ine ~lanov, da ho~ejo na vsak na~in re{iti dru{tvo propada, se je zahvaliti, da je zadruga ~edalje napredovala ter se polagoma iznebila najprej nevknji`enih in raditega za ~lane najbolj sitnih dolgov pri Zvezi in naposled tudi onih pri Mestni hranilnici ljubljanski, pri katerej je bil zadnji obrok pla~an meseca novembra. (...) Za koliko je dru{tvo napredovalo od l. 1906 naprej, ko si omislimo lastne prostore je razvidno iz slede~ih {tevilk. Leta 1906: dele`i 1143.56 K in danes 2032.56 K, rezervni sklad 5320.64 K in danes 12.489,85 K, blagajni{ki prebitek 1464.25 in danes 3916.34, ~isti dobi~ek 1255.56 K in danes 12.259,84 K. Iz teh primerkov je razviden razvoj podjetja, ki je bilo zaznamovano s tako skromnimi sredstvi in ki je po 18 letnemu obstoju doseglo tak uspeh, s kakor{nim se more pona{ati malokatero enako podjetje v tr`a{ki okolici. (...) Zadru`nikom pa, ki so vstrajali in dru{tvo moralno in gmotno podpirali naj bode v zado{~enje, da so postali lastni gospodarji v lastnem domu, katerega ho~ejo pomlajenega in spopolnjenega zapustiti svojim potomcem.”

Po vojni so dru{tveniki prenovili in raz{irili prostore gostilne. “Z ozirom na ugodne gmotne razmere dru{tva se sklene, da se bodo od sedaj naprej blagajni{ki prebitki porabljali za preureditev in popravilo zadru`nih prostorov, kateri so vsled nastanitve voja{tva po{kodovani (5. januarja 1919)” in (6. julija 1919) “ker so vsi prti obrabljeni in ker se bodo postavile mize tudi v sobi, katera je bila do sedaj izklju~ena iz gostilni{kega obrata, se sklene nakupiti potrebno {tevilo prtov.” Po nadaljnih zapisih je obnova te sobe zahtevala 411,93 Lir. Avgusta istega leta “na predlog mnogih odbornikov se je sklenilo izvr{iti razne in nujne poprave v zadru`nih prostorih in sicer: obnovitev verande, pobeljenje vseh prostorov pritlji~ju izvzemiv{i gledali{ko dvorano, ki je {e zmeraj zasedena po voja{tvu in za koje prenovitev bi trebalo ve~jo svoto denarja.” Na seji, 21. septembra 1919: “Blagajnik poro~a o dohodkih in izdatkih za mesec junij, julij in avgust, nadalje sporo~a o izdatkih za popravila v hi{i, kateri zna{ajo skupno svoto 3000 Lir s pristavkom, da bode za dovr{itev projektiranih del potreben nadaljni v povpre~nem znesku 1000 Lir. (...) Odobritev nadaljnih ra~unov glede popravil se pridr`i ~as, ko bodo dela dovr{ena.” Potem pa {e seja, 13. junija 1920: “Blagajnik naznani, da izkazuje blagajna precej{en prebitek, katerega dru{tvo lahko porabi za izvr{bo potrebnih del. Raditega se enoglasno sklene, da se popravijo vhodna `elezna vrata na dvori{~e ter napravi zid iz betona ob strani Star~eve njive, na katero padajo kroglje in drugi predmeti.”

Potem ko je v letu 1911 Jaka [toka zapustil delovanje v vodstvenih organih dru{tva, je odbor (29. decembra 1920) sklenil, “da se Antona Starc pok. Petra po doma~e “Cjakov” sprejme kot rednega ~lana dru{tva namesto dosedanjega ~lana in ve~letnega predsednika g.Jakoba [toka, kateri je pismeno naznanil izstop iz dru{tva s pro{njo, da se njegov dele` z vsemi dol`nostmi in pravicami prepi{e na ime Antona Starc.” Dve leti pozneje se je odbor spomnil (13. septembra 1922) preminulega Jake [toke: “Z ozirom na to, da je na{ biv{i ve~letni predsednik in ustanovitelj dru{tva g. Jakob [toka bivajo~ sedaj v Trstu pred kratkim umrl, se ho~e dru{tvo njemu vdol`iti za vse dobrote moralne in materijalne na na~in, da podari ravnokar ustanovljenemu “[olskemu dru{tvu” znesek Lir 100 na mesto venca na grob pok. [toke.”

Fa{isti~ni teror. Zapisnik dru{tva 8. septembra 1921: “Radi nujnosti dnevnega reda se je vr{ila seja dne 8. septembra zve~er, pri kateri so bili navzo~i predsednik Karl Danev, podpredsednik Anton Starc, tajnik Anton Starc, blagajnik Simon Danev in odbornik Anton Starc. Vsled zlo~inskih po`igov po fa{istih, kateri so se pri~eli ponavljati s po`igom Narodnega doma pri Sv. Ivanu - Trst in sokolski telovadnici pri Konsumnem dru{tvu v Rojanu se je odborniku Antonu Starc nalo`ilo, da se informira v kaki zavarovalnici, katera bi po ugodnej{ih pogojih sprejela zavarovanje dru{tvenega poslopja proti zlo~inskimi po`igi ter mu objednem priporo~alo, da o zadevi ~imprej obvesti odbor.” 11. septembra 1921: “Predsednik otvori sejo ter pozove odbornika Antona Starc, da poro~a o zadevi zavarovanja in imenovanju zavarovalnice, pri kateri naj bi se dru{tvo zavarovalo proti politi~nim po`igom in po{kodovanju dru{tvenega imetja. Anton Starc poro~a, da se je informiral pri neki zavarovalnici, katera ima sedaj sede` na Velikem trgu v Trstu in o kateri ne ve imena, da pa nima natan~nih pojasnil nego to, da zavaruje doti~na zavarovalnica proti zavarovalnini 15 od tiso~ in sicer za dobo 6 mesecev. Dostavi tudi, da natan~nih pogojev ni mogel doznati, ker je bil istega dne, ko je bil on pri ozna~eni banki, glavni uradnik odsoten. Poizvedovaje v Narodnem domu v Barkovljah in drugod je izvedel, da se je Narodni dom v Barkovljah zavaroval pri zavodu “Fondiaria” oziroma Vzajemna zavarovalnica, istotako Gospodarsko dru{tvo v Treb~ah. Na podlagi teh informacij in vsled okro`nice poslednje imenovanega zavoda “Fondiaria” z dne 10. septembra 1921 se po dalj{em posvetovanju sklene zavarovati dru{tveno poslopje pri zavodu “Fondiaria” oz. Vzajemna zavarovalnica ~igar in{pektorat se nahaja v Barkovljah za skupni znesek 120.000 Lit, koji znesek odpade 45.000 Lir na hi{o ob cesti, 45.000 Lir na dvorano, 20.000 Lir na preddvorano, 5.000 Lir na inventar in 5.000 Lir na vino v kleti. Ker je pristopna izjava doti~nega zavoda pri rokah se isto tako podpi{e ter izro~i isto odborniku Antonu Starc, z nalogom da takoj naslednjega dne pla~a predpisano zavarovalnino, katera zna{a po 7 Lir od 1000 za dobo {estih mesecev Lit. 840. Glede na stopnjevanje zatiranja slovenstva je odbor sklenil, da se 17. marca 1922 zvarovanje podalj{a za nadaljnih {est mesecev.” Kar nekajkrat je odbor zavarovanje tudi podalj{al. In 20. junija 1921: “Sklene se napraviti tablo z napisom Dru{tvena gostilna, Trattoria sociale, ker to odlo~no zahteva finan~na oblast.”

Na ob~nem zboru, 3. aprila 1921, je tajnik obvestil ~lane, da je dru{tvo v letu 1920 nakupilo 286.82 hl vina, prodalo 17 hl piva in da je ~istega dobi~ka 790 Lir. Na krmilo dru{tva so bili (izvoljeni leta 1920) Karl Danev pok. Matije (63), predsednik, Simon Danev pok. Jakoba (91), podpredsednik, Anton Starc pok. Bo{tjana (167), tajnik, Anton Starc pok. Josipa (303), blagajnik in Anton Starc pok. Mihe (76), odbornik. Odbor se je na ob~nem zboru, 9. aprila 1922, le malo spremenil: Karl Danev je ostal predsednik, podpredsednik je postal Anton Starc pok. Josipa, blagajnik Simon Danev, tajnik Anton Starc pok. Bo{tjana in odbornik Anton [kerk pok. Martina. Ta odbor je zgledno vodil dru{tvo, vsaj do druge polovice dvajsetih let. Odlikovala sta ga resnost in odlo~nost. Seja, 12. aprila 1921: “Ker se je v teko~em letu zapazilo, da so bili {tirje hrasti na zemlji{~u “V Dolu” ukradeni se razpi{e nagrada v znesku 100 Lir doti~nemu, kateri bi naznanil tatu. ^e je izvohani tat obenem ud dru{tva, vdobi ovajalec 200 Lir nagrade. ^e bi se izvedelo tudi v nedoglednem ~asu, da je kak ud dru{tva vedel za tatu in ga ni naznanil, bode doti~ni ud takoj izklju~en.”

Dohodki pa so tako dobro uspevali, da je dru{tvo pogosteje posojalo denar. Iz zapisnika ob~nega zbora, 2. aprila 1923: “Morebitna posojila naj se dovoljujejo pod slede~imi pogoji: a) predujem ali posojilo -v kolikor to dovoljujejo razpolo`ljiva sredstva- se dovoli ~lanom v skrajni sili in sicer v znesku, ki ne presega dvakratnega zneska vpla~anih dele`ev brez poro{tva, za ve~je zneske pa proti menjici ali dol`nemu pismu; b) vsako posojilo je neglede na svoto izvzeto obresti za rok treh mesecev. V slu~aju, da dol`nik ne more povrniti posojila po preteku 3 mesecev, sme zadruga zahtevati nizke obresti ter se pri odjemanju istih ozirati na gmotni polo`aj izposojevalca.” Dru{tvo pa ni nikoli pozabilo na kulturno rast vasi. Pri{lo je na roko novoustanovljenemu Ljudskemu odru leta 1919, pet let pozneje: “ ^lanu pevskega dru{tva Lipetu Danev, katerega je dru{tvo k seji povabilo, se sporo~a, da bode Gospodarsko dru{tvo cenilo delovanje dru{tva na kulturnem polju, ako bode isto vstrajalo in vr{ilo dol`nosti, katere si je nadelo ter bode po mo`nosti {lo na razne na~ine na roko; seveda mora gospodarsko dru{tvo (...) videti vspehe, ker le v tem slu~aju bode zamogel odbor dru{tva staviti na ob~nih zborih primerne predloge v prid pevskega dru{tva. (16. avgusta 1924)”. Vsa doma~a du{tva so prirejala predstave, razna sre~anja in plese v društveni dvorani; tudi gostovanja tujih dru{tev so se kar vrstila. Po pisnem odgovoru odbora [entjakobski ~italnici (5. maja 1925) izvemo, “da ima na{a dvorana naslednje dimenzije: dolgost (ne v{tev{i oder) 16m, 10m {iroka in 6m visoka; pro~elje odra zna{a 6m, {irina 5m, viso~ina 4.50m in globo~ina 4m. Oder je opremljen s 6 platnenimi kulisami, ki so v dobrem stanju in ki predstavljajo gozd in sobe. Dvorana je imela pred vojno acetilensko razsvetljavo. Vojna je uni~ila aparat, a na vzpostavo novega ni mislti, ker pri~akujemo, da bodemo imeli v najkraj{em ~asu elektri~no razsvetljavo. @al, da Vam ne moremo svetovati, katero dru{tvo bi bilo pripravljeno prevzeti za{~ito; pod katero bi Vi eventuelno gostovali in sicer iz razloga, ker nam krajevna varnostna oblast ne privo{~i (razun plesa) nikake kulturne prireditve.” Kulturni genocid.

Prvemu zapisniku Gospodarskega dru{tva Kontovel obrnemo zadnjo stran leta 1925. Odslej je potovanje po zgodovini kontovelskega dru{tva nekoliko te`je, ker se je izgubilo veliko dokumentov in zapisnikov. V pomo~ so nam le skope revizorske knjige, tu pa tam kaka pogodba z gostilni~arji ali redke kopije va`nej{ih zapisov. Na{o pot po stopinjah dru{tva bo tako zaklju~ilo prvo povojno obdobje, ko so pisni viri vse redkej{i. Morda pa bo ta zapis prava spodbuda k brskanju po zapra{enih podstre{jih...

Neznosni pritisk fa{iti~ne drhali je hromil plemenite smotre Gospodarskega dru{tva, kljub vsemu pa je odbor nadaljeval po svoji poti in ~im pokon~neje izpolnjeval zastavljene cilje. 21. marca 1927:“Na predlog predsednika se enoglasno sklene, da kupi dru{tvo 200 hru{kovih dreves, katere bi se potem brezpla~no razdelilo med ~lane. Ta naloga se je poverila predsedniku, kateri bode u`e jutri {el v Conegliano v Furlaniji.” In 9. maja 1928: “V smislu sklepa storjenega na leto{njem ob~nem zboru dolo~i odbor, da se razdeli med ~lane nekaj `vepla in modre galice po zni`ani ceni. ^lani se razdelijo v dve kategoriji: (...) kateri so vpla~ali po en dele` in (...) kateri so vpla~ali po ve~ dele`ev. ^lani z enim dele`em bodo dobili po 20 kg. `vepla in po 5 kg. modre galice; ~lani z ve~ dele`i bodo dobili po 30 kg. `vepla in 10 kg. modre galice.” @e v prvi polovici leta 1925, ali morda {e prej, se je odbor zanimal za “in{talacijo elektri~ne lu~i v dru{tvene prostore”. 28. oktobra 1928: “Predsednik otvoriv{i sejo poro~a o uspehih njegovega prizadevanja pri Upravi za plinovo in elektri~no razsvetljavo za spojitev obratnih prostorov z glavno elektri~no napeljavo. On poro~a, da morajo oni naro~niki elektri~ne razsvetljave, kateri prebivajo ob glavni cesti, prispevali za podalj{anje elektri~ne napeljave do svojih hi{. Predsednik predlo`i tudi seznam naro~nikov, kateri so voljni prispevati za zgradbo spojne napeljave, katera bi stala po na~rtu imenovane Uprave Lir. 1800. Ker je uvedba elektri~ne razsvetljave v dru{tvenih prostorih nujno potrebna, se enoglasno sklene, da dru{tvo polo`i znesek Lir 1800 ter da zahteva, da se delo takoj izvr{i.”

Revizor Zadru`ne zveze v Trstu Miran Kajin je 11. februarja 1925 pregledal delovanje dru{tva in med drugim zapisal: “Zadru`na gostilna predstavlja zelo rentabilno podjetje. O tem pri~ajo precej veliki vsakoletni prebitki. Vsled tega in tudi vsled previdnega gospodarja si je dru{tvo nabralo lep rezervni sklad od celih 39.000 lir. Zadruga sploh nima tujega imetja, niti vinarja dolga. Rezervni sklad je nalo`en v inventariju, a deloma v gotovem denarju. Inventarja je po bilanci 1924 okroglo 20.500 lir. Moremo pa ra~unati, da je vsaj trikrat toliko vreden. Potem zna{a ~isto zadru`no premo`enje najmanj 80.000 lir. Stanje je zelo dobro.” In dve leti pozneje (11. februarja 1927): “Poslovanje leta 1926 je bilo pasivno. To je povzro~ila v prvem redu izguba na vinu (davki), ki ste ga dosti krat prodajali pod ceno a v drugi vrsti razna popravila, kot napeljava vode, elektri~ne razsvetljave idr. (...) Vkljub temu pa je stanje {e vedno popolnoma varno in dobro.” Prav tako kot leta 1925 je Gospodarsko dru{tvo {telo 58 ~lanov.

“Seduta del 29.11 1930: (...) Il Presidente annuncia di aver ricevuto una lettera del segretario del Fascio locale de tenir le sedute in lingua italiana.”

Na rednem ob~nem zboru, 18. marca 1934, so ~lani, med drugim, vzeli resno v pretres zdru`itev s Konzumnim in posojilnim dru{tvom na Kontovelu, {t. 97 (nastalo je leta 1906). Dokon~no odlo~itev so prenesli na izredni ob~ni zbor, 26. marca 1934, in soglasno volili za zdru`itev (in odkup) s konsumnim dru{tvom. Ob tem pa so potrdili nov statut. V odbor so bili na volitvah ponovno izvoljeni Anton Daneu pok. Bla`a, Ferdinand Daneu pok. Andreja, Toma` Starc pok. Antona, Simon Daneu pok. Jakoba, Anton [kerk pok. Martina; v nadzorni odbor Andrej Starc `iv. Antona, Josip [toka pok. Josipa, Andrej Daneu pok. Mateja; v nadomestni nadzorni odbor Ernest Daneu pok. Kristjana in Ivan Daneu pok. Franca. Takrat je zadruga zdru`evala 54 ~lanov, na ob~nem zboru pa jih je bilo prisotnih 36. Zaradi dolgov in slabega vodenja dru{tva je namre~ septembra 1933 poslala stanovska fa{isti~na oblast pismo Konzumnemu in posojilnemu dru{tvu na Kontovelu in razpustila odbor ter mu dodelila komisarsko upravo. Maja 1935 je Gospodarsko dru{tvo sklenilo pogodbo z lastnikom prostorov na Kontovelu, {t. 97, Josipom Guli~em, ki je postal najemnik Gospodarskega dru{tva, ker je to odkupilo dovoljenje za gostilni{ko obratovanje. Po vsej verjetnosti je Josip Guli~ neprekinjeno vodil gostilno vse do leta 1948, ko je Gospodarsko dru{tvo obvestilo civilno policijo na Proseku, “da 16. januarja 1948 se zapre gostilna, podru`nica gospodarskega dru{tva Kontovel {t. 97. Lastnik dekreta gostilne je Gospodarsko dru{tvo - Kontovelj {t. 152. Upravlja gostilno Jo`e Guli~, kot gostilni~ar. Obrtno dovoljenje je na ime Andreja Danev, ~lana Gospodarskega dru{tva. Gostilno se zapre za dobo treh mesecev, radi nesoglasja med gostilni~arjem in delni~arji, da se preskrbi potrebne prostore za novi obrat.” Seja, 11. oktobra 1948: “[toka Karlo da na razpolago njegovo klet, odlo~ilo se je da se postavi tam nov obrat, ~e oblasti odobravajo. Tov. Stanko javi oblastem na Proseku, tov. Nando bo vpra{al na Enti kak{ne dokumente treba pripraviti za nov obrat.” 16. oktobra 1948 je nato Gospodarsko dru{tvo pisalo policijskemu uradu na Op~inah, da bo gostilni{ko dovoljenje prepisala na kletne prostore Karla [toke `iv. Ivana (Kontovel {t. 161), ki bo tudi vodil obrat.

Leta 1934 je bilo v rezervnem skladu Dru{tva 27.354,07 Lir, saj je leto prej zabele`ilo 301,72 Lir dobi~ka. Leta 1935 je rezervni sklad upadel na 25.798,53 Lir (po vsej verjetnosti zaradi zdru`itve z Dru{tvom na {t. 97), v istem letu pa je bilo 909,15 Lir dobi~ka. Z ob~nim zborom 14. marca 1936 so bili izvoljeni v odbor: predsednik Andrej Daneu pok. Matije, podpredsednik Karlo Daneu pok. Karla, tajnik Ferdinand Daneu pok. Jakoba, blagajnik Simon Daneu pok. Jakoba in odbornik Ernest Daneu pok. Kristjana. Takole pa se zaklju~uje zapis o ob~nem zboru, ki so ga poslali nadzornim organom fa{isti~ne stranke : “(...) Al saluto al Duce fatto dal Segretario Polittico i presenti rispondono con un unanime - A noi.” Dvom o iskrenosti pa je ~isto utemeljen, saj je bil na ob~nih zborih vedno prisoten kak predstavnih tr`a{ke fa{isti~ne stranke.

Kot blisk je septembra 1939 udarila druga svetovna vojna. Kri se je razlila po 61 dr`avah, pod oro`je je bilo vpoklicanih 110 milijonov vojakov. ^love{tvo je tragedijo pla~alo s 50 milijoni `ivljenj.

21. marca 1943, nekaj mesecev pred propadom fa{izma in kapitulacijo Italije, je ob~ni zbor Gospodarskega dru{tva 152/97, soglasno sprejel blagajni{ko poro~ilo, ki navaja 536.50 Lir dobi~ka. “Pur nelle gravi difficoltà del momento (...) la nostra società non si è trovata mai sprovvista di vino e, indifferente le regioni di provenienza, ha potuto smerciare nei propri spacci sempre ottimo vino e ricercato prodotto, a prezzi inferiori a quelli praticati sulla piazza.” Leto pozneje, ko so bili v društvenih prostorih nastanjeni nemški vojaki, je predsednik Andrej Daneu poslal oblastem poro~ilo ob~nega zbora in prilo`il tudi svoj poseg:“Signori soci! Malgrado le difficoltà degli approvigionamenti e dei trasporti siamo riusciti anche quest’ anno a dare una discreta attività alla nostra Cooperativa distribuendo ai nostri soci negli spacci sociali un’ ammontare di Lire 355.299,- di vino. Il notevole aumento di tutte le spese, dalle imposte ai trasporti, non ha consentito di chiudere con un utile rilevante. Tuttavia l’ aver concluso questa difficile annata senza perdite dobbiamo gia considerarla come un buon risultato.” @e v letu 1944 pa se je dobi~ek okrepil na 11.442,05 Lir. Leto 1946 pa je prineslo 8.723,05 Lir izgube, predvsem zaradi izredno nenaklonjenih povojnih ~asov. V odbor so ~lani izvolili, 11. aprila 1947, predsednika Jakoba Starca pok. Kristjana (213), podpredsednika Ferdinanda Daneva pok. Andreja (71), tajnika Andreja Starca pok. Andreja (113), blagajnika Josipa [toka `iv. Matije (137) in odbornika Simona Daneva pok. Jakoba. V letu 1947 je dru{tvo zabele`ilo kar 63.821,20 Lir dobi~ka. V burnem letu 1948 so vodili dru{tvo predsednik Jakob Starc pok. Kristjana, podpredsednik Andrej Danev pok. Matija, tajnik Andrej Starc pok. Andreja, blagajnik Josip [toka pok. Matije in odbornik Andrej Danev. Dobi~ek, ugled in ~lanstvo dru{tva so rastli id dneva v dan; leta 1949 je bilo vpisanih v zadrugo 69 ~lanov.

“Zrno do zrna pogača,

kamen do kamna palača!“