Tomaž Ban

PÜST

Avantura kontovelskih pustov se zaène šele v poznih šestdesetih letih. Zagon tej dejavnosti, ki je v naslednjih desetletjih prešla v pravo tradicijo, je dala skupinica vašèanov pod navdihom zimzelenega Livija Albija, ki se je pozne jeseni leta 1967 odloèila, da bo tudi Kontovel sodeloval na pred kratkim rojenem sprevodu pustnih vozov po Opèinah. Ideja je bila seveda nora, a ker so na Kontovelu posebne klimatske razmere, da ravno najbolj nore zamisli najbolje uspevajo, ni bilo dvoma, da bo trud tiste skupinice poplaèan.

Najprej so seveda potrebovali izviren naèrt za voz, ki bi na Kraškem pustu duhovito, a ponosno podal nekaj tipièno kontovelskega. Rešitev je bila na dlani. Tunara. Lov na tune na tem koncu Jadrana je propadel takoj po vojni, v hišah so ljudje hranili še mnogo opreme, še trata je ležala nedotaknjena na podstrešju. Manjkalo pa je bistveno: èoln. Da bi predstavili barko iz lesa in lepenke, še pomislili niso, treba je bilo dobiti pravo. V portièu v Èedazu pa je že dolga leta ni bilo veè in po celi naši obali ni bilo o tunari veè sledu. Nazadnje pa se le stakne ena. Potopljena, na dnu kriškega pristanišèa je ležala, pozabljena, zadnja tunara, sicer brez zajamèenega porekla. Kriški ribièi so z nasmehom dovolili, da Kontovelci odpeljejo potopljeni èoln, ki je njim bil le v nadlogo. Preprièani pa so bili, da jim tistih dvanajst metrov premoèenega lesa ne bo uspelo dvigniti na površje, kaj šele spraviti celo do Kontovela. Šlo je torej za izziv. S pomoèjo oseke so naši le utegnili izprazniti vodo in dvigniti staro razbitino nekaj nad morsko gladino. Kljub gnilemu dnu so jo z motornim èolnom poèasi privlekli do grljanske drèe, jo tam dvignili na kopno in postavili na zasilni voz. Vozilo in tovor seveda nista bila v skladu s prometnimi predpisi in tunara se je pripeljala do kontovelske društvene dvorane, po daljši poti skozi Sesljan, kar ponoèi.

V Šali so èoln pobarvali, iz topovskih koles in drugega starega železa so pripravili nov voz, tovornjak, ki je voz vlekel, so ošemili v pomol s Èedaza … in vse je bilo pripravljeno za pustno povorko… le vrata dvorane je bilo treba zadnji trenutek razširiti, ker novi voz ni mogel skoznje.

Bilo je leta 1968, na drugi priredbi openskega pustnega sprevoda (prvi z nagrajevanjem) je Tunara osvojila prvo mesto in velja najbrž še danes za najdaljšo kompozicijo. Skupaj s pomolom je bila zadeva dolga približno devetnajst metrov.

Istega leta je bil prirejen tudi prvi pustov pogreb. Na veèer pustnega torka so se pogrebci zbrali v hramu žalosti, ki je bil že takrat postavljen v društveni dvorani. Sledili so poèasnemu, neizbežnemu hiranju pusta in trudu improviziranih vraèev in zdravnikov, da bi mu s kirurškim posegom podaljšali življenje. Zaman… na pepelnièno sredo so pokojnika odnesli do Mlake in ga, po stari navadi, ki je od Vikingov prešla na Kontovelce, na sredi Mlake sežgali. Zadnjo pot svojega dragega je že tisto leto spremljala in s svojo dvojezièno duhovitostjo, ki so jo pozneje spoznali tudi mlajši rodovi, zabavala prisotne neutolažljiva vdova Neža Zeljetova. Tudi tokrat je bil nerjaveèi Livijo duša prireditve.

Pogrebi so se od tedaj, ob spremljavi proseške godbe, odvijali skoraj vsako leto. Vrstile so se generacije pogrebcev, nekajkrat, posebno v zadnjih letih, se je pripetilo, da je kaka mlajša vdova zamenjala znamenito Nežo. Pripetilo se je, da so zaradi izredno slabega vremena pogreb prenesli za nekaj dni in celo, da so veseli pogrebci zaradi prevelike žalosti jutro pepelniène srede kar prespali, niti lutke in ostale scenografije niso pravoèasno pripravili. Tistega leta se je ogromna množica in z njo ekipa slovenske televizije vrnila domov, ne da bi prisostvovala sprevodu po kontovelskih in proseških ulicah, odmorom ob vsaki gostilni, vzdolž ceste in niti slavnostnemu zažigu na Mlaki.

Tudi bolj naporno in drago pripravljanje vozov se je nadaljevalo nepretrgano do leta 1975. Kontovel je na sprevodu Kraškega pusta osvojil še tri zmage, s katerimi še vedno drži vrh najuspešnejših vasi na tej prireditvi. V novejši dobi je le Kontovelcem in Proseèanom skupaj uspelo imeti veèji uspeh od tiste prve generacije kontovelskih pustarjev, saj so v šestih nastopih, z združenimi silami, osvojili kar pet zmag. Vsi ti vozovi so bili izdelani v prostorih Gospodarskega društva, ki je bilo torej glavni sponzor pustnih prireditev. V društvenih prostorih se torej hranijo potrdila o štirinajstih sodelovanjih in devetih zmagah na openskem sprevodu.

Kontovelski vozovi na openskem sprevodu kraškega pusta

1968 TUNARA (zmagovalec)

1969 IMATE KAJ ZA PRIJAVITI? NIÈ. (zmagovalec)

1970 KONTOVELSKE BRANJEVKE – RUSI MOST 1900 (zmagovalec ex aequo)

1971 KOSMATINCI S KONTOVELA NA WIGHT (drugo uvršèeni)

1972 GOSPOD PING IN TOVARIŠ PONG

1973 KARAMELA

1974 AUSTERITY

1975 EXODUS (zmagovalec)

Skupni nastopi proseško kontovelskih vozov

1984 STRIC SAM FINANSIRA ITALIJANSKO ZAKUSKO (zmagovalec)

1985 BITI ALI NE BITI (zmagovalec)

1986 UKULI RITI U GARŽET (zmagovalec)

1992 ZA VSE JE KRIV TOGLIATTI (zmagovalec)

1994 BILO JE NEKOÈ (zmagovalec)

1998 IZMUÈENA ERKOLINA (tretje uvršèeni)