Alojz Gradnik Na Kontovelu Po stezah hodim, v vetru oljka niha, vsa polja s kamenjem so posejana, zorečo ajdo je ožgala slana, a suha zemlja še živi in diha. Zvonik je siv in sivi tihi dvori. Je vonj bažilik to in rožmarina? In že blešči se tam morja brežina in že žume ob nji zeleni bori. O zemlja dobra, zemlja neminljiva, o zemlja kamnata, o zemlja bridka, še bolj na svoje grudi jih prikleni. Saj ta nemirna voda, ki se peni in vstaja, pada in se spet preliva, ne bo nikoli dala jim počitka.

PREDSTAVITEV KULTURNIH PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU STOLETNICE USTANOVITVE
GOSPODARSKEGA DRUŠTVA KONTOVEL

PRESENTAZIONE DELLA MANIFESTAZIONE CULTURALE IN OCCASIONE DELLE CELEBRAZIONI DEI 100 ANNI DELLA SOCIETA' ECONOMICA DI CONTOVELLO

Uvodna beseda

Ob stoletnici ustanovitve Gospodarskega društva Kontovel lahko s s ponosom ugotovimo, da je gospodarska zadruga še vedno upešna, čvrsta in aktivna ustanova. Seveda so se stvari v teku stoletja bliskovito spreminjale, tako da so težkim in nenaklonjenim trenutkom sledila obdobja uspešnega in nemotenega polsovanja. Vedeti moramo namreč, da je zadruga prebrodila vse viharje, ki so jih je s sabo prinašale tako prva kot druga svetovna vojna in tudi dvajsetletna fašistična diktatura. Kljub vsemu je zadruga neprekinjeno delovala od ustanovitve pa do današnjih dni. Zasluga za to gre v prvi vrsti mnogoštevilnim odbornikom, ki so se v teh sto letih zvrstili za krmilom zadruge.

Ustanovitev gospodarske zadruge je v določeni meri sovpadala z vsesplošnim slovenskim, če ne že slovanskim preporodom, ki se je začel ob koncu prejšnjega stoletja. Kulturna društva, gospodarske ustanove, banke itd. so rasle kot gobe po dežju. Nič nenavadnega torej, da sovpada to obdobje tudi z gradnjo Narodnega doma, večnamenskega centra v samem mestnem središču, kar je predstavljalo višek slovenske ustvarjalnosti v Trstu. Priznati moramo, da so bili naši predniki zelo aktivni, drzni in seveda tudi uspešni. S pičlimi denarnimi razpoložljivostmi, a z zvrhano mero delavnosti in samoodrekanja so zgradili toliko mogočnih stavb in središč, ki so do današnjih dni ohranila zelo važno vlogo pri razvoju kulturnega in športnega udejstvovanja slovenskega življa. To velja tudi za našo gospodarsko zadrugo, v kateri se skorajda dnevno nekaj odvija. Pomislimo samo na bogato delovanje športnega društva Kontovel, na vsakoletno proslavljanje pusta z zaključnim pogrebnim sprevodom, na gradnjo pustnih vozov, na delovanje pred leti ustanovljenega jusarskega odbora, na krožek Tommaseo, ki ima tudi namen približati kulturo slovenskih ustvarjalcev italijanskim someščanom. In še in še bi lahko naštevali, koliko manjših in večjih prireditev, proslav, turnirjev, občnih zborov, koncertov, komemoracij itd. se je v teh sto letih zvrstilo na tem prostoru. Zares dalekovidni so bili ti naši predniki z gospodom Jako Štoko na čelu, ko so postavili ta lepi in funkcionalni center, ki je še dandanes tako pomemben za celotno vaško skupnost.

Tudi zaradi tega se je odboru gospodarske zadruge zdelo potrebno, da se na dostojen način obeleži ta visoki jubilej. Predlogov je bilo seveda veliko, izmed vseh pa se nam je zdelo najpomembnejše, da bi za to priliko izdali knjigo, ki bi vsebovala glavne značilnosti in dogodke, ki so zaznamovali življenje Kontovelcev v tem časovnem obdobju. Ker je slonelo delo nekaterih avtorjev predvsem na pričevanjih starejših vaščanov in ker je zgodovinski spomin morda nekoliko zbledel, je natančnost nekaterih v knjigi navedenih podatkov mogoče manj zanesljiva.

Povedati velja, da je predlog naletel na zelo pozitiven odziv. Domači avtorji so z navdušenjem prijeli za delo; duša in koordinator vsega pa je bil Matjaž Rustja, kateremu gre tudi zahvala odbora Gospodarskega društva za vloženi trud in požrtvovalnost. Zahvala pa gre tudi Kraški banki z Opčin, ki je s finančnim prispevkom omogočila tiskanje knjige.

Henrik Lisjak

E-mail:
kontovel@libero.it